Vprašanje glede uveljavljanje preferenčnega glasu je še najbolj poenotilo Slovence. "Za" je glasovalo skoraj 70 odstotkov volivcev.

Možnost preferenčnega glasu pomeni možnost, da na državnozborskih volitvah obkrožimo ime in priimek kandidatke ali kandidata, za katerega želimo, da nas zastopa v parlamentu. Glede na trenutni volilni sistem volivec nima nobenega vpliva na to, kdo bo zasedel poslanske položaje. Stranke oblikujejo liste kandidatov in kandidate razporedijo po posameznih volilnih okrajih, volivec lahko tako glasuje le za osebo, ki kandidira v njegovem okraju, oziroma samo za stranko.

Preferenčni glas v naši volilni zakonodaji ni novost, uveljavljen je že na evropskih in lokalnih volitvah.

Referendumsko vprašanje je bilo splošno in ne določilo, kako naj bi bil preferenčni glas uveljavljen, kar pomeni, da imajo politiki proste roke. Če bi posnemali sistem relativnega preferenčnega glasu, ki velja za evropske volitve, bi bila celotna Slovenija en okraj, bi bil s preferenčnimi glasovi izvoljen kandidat, če bi dosegel določen količnik. Ta je izračunan tako, da se število vseh glasov, oddanih za listo, deli z dvakratnikom števila kandidatov na listi. Če preferenčnega praga na primer ne preseže noben od kandidatov, se upošteva vrstni red liste.

Po vzoru lokalnih volitev se upošteva relativni preferenčni glas, če je najmanj četrtina volivcev, ki so glasovali za posamezno listo, oddala tudi preferenčni glas za kandidata. Da je kandidat izvoljen, mora prejeti še vsaj 10 odstotkov od vseh glasov, ki jih je dobila lista.

Absolutni preferenčni glas 

Pri absolutnem preferenčnem glasu so preferenčni glasovi vedno upoštevani, kar pomeni, da so izvoljeni tisti kandidati, ki na listi prejmejo največ preferenčnih glasov. Če stranka osvoji pet mandatov, to pomeni, da so bili izvoljeni kandidati z največ preferenčnimi glasovi. Stranka tako nima skoraj nikakršnega vpliva na izvolitev kandidata. 

Izid referenduma je signal za vlado, da spremeni zakonodajo tako, da bomo na volitvah v DZ poleg stranke izbrali tudi kandidata, ki ga želimo videti v parlamentu. To mora narediti v letu dni, saj se volilna zakonodaja leto pred volitvami ne spreminja. Za spremembo zakonodaje na tem področju je v državnem zboru potrebna ustavna večina, kar pomeni, da mora predlog podpreti 60 poslancev. 

dezurni@styria-media.si