Tretji predlog zakona o medijih v mandatu ministrice Julijane Bizjak Mlakar ima med poslanci veliko podporo, kar pomeni, da bodo določili, da bodo v skladu z danim sprejetim amandmajem morale radijske postaje med 6. in 19. uro predvajati najmanj 60 odstotkov celodnevnega deleža slovenske glasbe, ki jo predpisujejo dozdajšnje kvote. Cilj ministrice pa je zagotoviti, da se "v vsakem trenutku poslušanja lahko sliši slovenska beseda".

Ministrstvo pa je dodalo še določilo, da mora biti četrtina določene kvote glasba, ki je bila prvič predvajanja pred največ dvema letoma. Evidenco pa naj bi vodilo ministrstvo za kulturo in bo obveljala, ko bo v njej več kot 100 skladb. 

Zakon bodo poslanci previdoma potrdili v četrtek.

Problem narodne zavesti?

Poslanci so pred glasovanjem v večini poudarjali, da so kvote nujne, saj je slovenske glasbe in jezika v javnosti ni dovolj.

Poslanka SDS Jelka Godec je izpostavila, da za izgovori, da bodo višje kvote za predvajanje slovenske glasbe odvrnile poslušalce, stojijo le ekonomski razlogi: "Začeti moramo pri mladih in jih naučiti slovenske zavesti ter spoštovanja slovenskega jezika in kulture."

Bizjak Mlakarjeva pa je izpostavila, da so prav "slovenske noči" krive, zakaj med mladimi ne slišimo prepevati slovenskih, ampak tuje popevke. "Slovenci se ne cenimo dovolj. Torej problem je v narodni zavesti, problem je v tem, da nismo samozavestni, da smo dobri tudi mi, da so naši ustvarjalci, kulturni ustvarjalci dobri na vseh področjih in to je treba tudi priznati,"  je še dodala ministrica, ki bi si želela s pomočjo višjih kvot tudi zvišati produkcijo slovenske glasbe.

Na radijskih postajah nezadovoljni: Grob poseg v uredniško avtonomijo

Ukinitev "slovenskih noči" pozdravljajo glasbeniki, več nezadovoljstva pa je slišati med radijskimi ustvarjalci.

Peter Čakš z Radia Štajerski val je izpostavil, da so glasbene kvote, še posebej z omejitvijo letnika, grob poseg v uredniško avtonomijo in glasbeni format medija: "Ne predstavljam si, da bi radio, kot je nas, ki vrti večinoma glasbo od sedemdesetih let do glasbe, stare nekaj let, radikalno spreminjal svojo shemo. Takšno glasbo, kot jo imamo, želijo naši poslušalci, povezana je z zvočno podobo in ritmom programa. Že zdaj pa čez dan vrtimo zakonsko določeno kvoto slo glasbe."

Že pred sprejetjem novih amandmajev pa je lastnik radijske mreže Leo Oblak navedel, da je "okus ljudi je na koncu kralj. V dobi interneta ne morete več vzgajati, lahko samo zaprete internet in rečete, mi bomo odločali."  Oblak in ostali radijski ustvarjalci izpostavljajo dejstvo, da že danes 80 odstotkov radijskih postaj presega kvote slovenske glasbe v svojih programih.

Glasbeniki: Droben korak k izboljšanju pogojev delovanja slovenskih glasbenih ustvarjalcev

Sindikat glasbenikov Slovenije, ki mu predseduje Tinkara Kovač, spremembe pozdravlja in navaja, da je to prvi, droben korak k izboljšanju pogojev delovanja slovenskih glasbenih ustvarjalcev. "Moramo se zavedati, da je prisotnosti slovenske glasbe v radijskih programih slovenskih radijskih postaj vedno manj. To seveda ni le problem slovenskega jezika in kulture, ampak tudi zelo konkreten problem finančnih tokov, ki se s plačevanjem avtorskih in izvajalskih pravic na osnovi predvajanja posameznih skladb v največji meri pretakajo v tujino."

Sindikat glasbenikov ob tem nasprotuje trditvam, da se bo zaradi kvot število radijskih poslušalcev zmanjšalo, saj so se te pojavile že leta 2006, podatki pa že takrat niso kazali, da bi te imele negativen vpliv na oglaševanje, na gledanost ali poslušanost posameznih medijev: "In tudi danes, leta 2016, ne bo drugače. Bodo pa mladi in vsi ostali imeli več možnosti, da lahko pridejo v stik z lastno kulturo, glasbo in jezikom. In se zavedali, da je tudi naša glasba dobra."