Človek že od nekdaj stremi k temu, da pripada določeni skupini. To ga je še posebej v preteklosti ohranjalo pri življenju. Ene izmed številnih skupin, ki jim posamezniki lahko pripadajo sedaj, so tudi generacije. Definicij zanje obstaja več, če pa uporabimo splošno, so generacije "skupina posameznikov podobne starosti, ki so živeli na določenem prostoru in doživeli iste zgodovinske (politične, ekonomske, socialne ali družbene) dogodke v določenem obdobju".

Foto: Anže Petkovšek Eva Boštjančič V družbi se zamenjajo približno na dvajset let, opredelitve od kdaj do kdaj posamezna generacija traja pa po besedah psihologinje Eve Boštjančič niso dosledne.

"Začetek novega načina vedenja, vrednot, gibanja, ki lahko zaznamujejo določeno generacijo, sprožijo predvsem intenzivni dogodki v okolici, ki se zgodijo mladim ljudem od 15. pa do 25. leta starosti. To je tisto ključno obdobje, ki vpliva na razvoj vrednot posameznika, njegovih stališč, včasih tudi politične usmeritve oziroma preferenc. To posameznika spremlja skozi celo življenje" pove profesorica Filozofske fakultete v Ljubljani.

V sklopu Žurnalovega projekta Glas generacije bomo s prispevki na temo generacij, medgeneracijskega povezovanja ter vse večjih razlik med generacijami opozarjali na to problematiko, razbijali stereotipe, povezane s posameznimi generacijami, in okrepili socialne odnose. Predvsem pa želimo povezati generacije in poglobiti njihovo medsebojno razumevanje, izboljšati pretok znanja in pogledov na svet ter zmanjšati razkorak med njimi. Projektu lahko sledite TUKAJ.

Foto: Profimedia mladi milenijci Čeprav mediji zadnje čase največ pozornosti namenjajo milenijcem, so strokovnjaki pri nas do sedaj opredelili še nekatere druge generacije.

Trenutno pri nas prebiva že pet različnih generacij, poleg letnice rojstva na osebnih dokumentih se njihovi pripadniki razlikujejo predvsem po vrednotah, dogodkih in tehnologijah, ki so nanje vplivale v času njihovega odraščanja.

Kako so generacije poimenovane, se od naroda do naroda razlikuje, Izraelci na primer generacije poimenujejo po obdobjih, ko ni bilo vojne. V Sloveniji pa smo imena prevzeli od Američanov.

Veste, kateri generaciji pripadate in kakšne so njene značilnosti?

Generacija Z: 1996–2020

Za generacijo Z štejemo posameznike, ki so bili rojeni po letu 1995. V Sloveniji po podatkih Statističnega urada RS (SURS) iz druge polovice lanskega leta živi 489.067 pripadnikov generacije Z.

Glas generacije Bodi srečen in osreči najbližje

Gre za generacijo, ki počasi že vstopa na trg dela. Generacija Z je prva generacija, ki se je s tehnologijo spoznala že v zgodnjem otroštvu, kar jih je tudi najbolj zaznamovalo. Neprestano priključeni na internet, so izjemno vešči in vajeni komuniciranja na družbenih omrežjih. "Že v vozičku so jih mame zamotile z mobilnim telefononom. Zanje je značilno, da znajo najti ustrezne informacije in so popolnoma pismeni na računalniškem področju. To se mi tudi zdi velika prednost te generacije," omeni Eva Boštjančič, ki deluje na področju psihologije dela in je tudi urednica spletne strani na to temo.

Foto: Profimedia Mladi starši Še en pomemben dogodek iz časa njihovega odraščanja je tudi gospodarska kriza oziroma recesija, ki je za seboj potegnila poudarek na individualnosti. Naučila jih je, da se raje izogibajo tveganjem, kar ni bila praksa njihovih predhodnikov, med njimi pa je tudi manj najstniških nosečnosti ter manj zlorab prepovedanih substanc.

Več pozornosti raje namenjajo študiju in karieri, saj generacija Z cenijo denarno neodvisnost.

"Generacija Z želi biti svobodna in tudi dihati svobodno, želi biti neodvisna, zato lahko opazimo veliko idej o samostojnih podjetnikih, o ustvarjanju, kreiranju novih, nam še nepoznanih delovnih mest. Njihova vrednote so biti fleksibilen, odprt, veliko potovati, kar se povezuje tudi z delovnimi mesti. Ne ovira jih niti, če delovno mesto opazijo v drugi državi, npr. v Angliji, Nemčiji, Združenih državah Amerike. Geografske meje zanje izginjajo oziroma jih ni več," generacijo Z opiše psihologinja.

Generacija Y, 1981–1995

Milenijce oziroma pripadnike generacije Y imenujejo tudi generacija Jaz. Za razliko od generacije Z so v mladosti vsaj nekaj časa sobivali z analogno tehnologijo. V Sloveniji živi 404.972 milenijcev, ki jim zaradi nestabilnega zaposlovanja in stanovanjske problematike kaže, da bodo živeli slabše od njihovih staršev.

Foto: Profimedia utrujenost, pisarna Kljub temu so optimistični in upajo na spremembe, čeprav so te težko izvedljive. Najbolj cenijo izkušnje in razgiban življenjski slog, ki ga radi prikazujejo na družbenih omrežjih.

Ne čudi, da jim nenehno zmanjkuje časa, saj so predani delu in si iz vsake sekunde prizadevajo izvleči največ.

"To je generacija, ki je odraščala v izobilju. Vzgajali so jih starši, ki so bili navajeni trde vzgoje, in so svoje otroke vzgajali ravno nasprotno. Kar je pustilo posledice, saj ti mladi včasih ne vedo, kje so postavljene prave meje, kaj se sme in kaj ne. Tudi v organizacijah želijo biti vedno pri koritu, če ne pri vrhu, in biti dobro informirani. Opažam, da so za dokončanje določene naloge pripravljeni vložito premalo truda. Primanjkuje jim predvsem vztrajnosti, samostojnosti in neodvisnosti," generacijo Y vidi psihologinja.

Generacija X, 1966–1980

Generacija X je odraščala v času hitrega spreminjanja prevladujočih družbenih vrednot. Starši, ki so odraščali še v konservativnejšem okolju, so jih vzgajali z manj nadzora, v tem času pa je bilo v družbi mogoče opaziti tudi porast ločitev.

Foto: Anže Petkovšek Eva Boštjančič "V naši generaciji so se zgodili veliki preskoki. Pri delu smo začeli uporabljati računalnike, ki jih v času osnovnega šolanja pri večini še ni bilo. V svet je prišel tudi terorizem, z njim pa določene omejitve, kot sta večja kontrola na letališčih in varnostni sistemi. Začeli smo spoznavati tudi svetovni splet. To je generacija, ki ne dela in se trudi zaradi zaslužka, več ji pomenijo ugled, dosežek in spoštovanje v družbi," svojo generacijo predstavi sogovornica. V Sloveniji SURS po podatkih iz lanskega leta beleži 459.689 predstavnikov generacije X.

Poleg uspeha na službenem področju veliko vlogo namenijo še kvalitetnemu preživljanju prostega časa, pri čemer delo še vedno postavljajo na prvo mesto. Kot največjo pomanjkljivost svoje generacije na trgu dela Boštjančičeva vidi v vprašljivi računalniniški pismenosti in pomanjkanju fleksibilnosti.

Predstavnike generacije X pogosto opisujejo kot zabavne osebe, včasih polne cinizma, ki imajo radi izzive, a ne znajo sprejemati odgovornosti. Vajeni so varnih in rednih zaposlitev, njihov odnos do kariere pa je tisto, po čemer se od generacij za njimi najbolj razlikujejo.

Odklopi srečo Milivojević: Generacija Z se boji sveta in je duševno ranljiva

Baby boom generacija: 1946–1965

V baby boom generacijo uvrščamo posameznike med 55. in 74. letom starosti, ki je ime dobila po eksploziji rojstev v povojnem obdobju in velja za najštevilnejšo slovensko generacijo. V Sloveniji naj bi trenutno živelo 521.24 'babyboomerjev'.

Kljub temu da so zaznamovani s tradicionalnimi vrednotami, ne smemo pozabiti, da so odraščali v cvetočih letih srednjega razreda.Te vrednote zato pogosto zamenjujejo z vidnimi statusnimi simboli, na primer avtomobili in hišami. Tega medtem pri milenijcih ne opazimo več. "Tej generaciji veliko pomeni zunanja podoba, da se njihov uspeh vidi v materialnih dobrinah, ki so s strani ostalih ljudi prepoznane,"  pove poznavalka.

Foto: Žurnal24 main Zdravniki svetujejo, naj tudi zdravi starostniki opravijo test. (Foto: Istockpho In nadaljuje: "To je generacija, ki se upokojuje in zaključuje svojo aktivno delovno kariero. Na trgu dela lahko razločimo dve kategoriji predstavnikov te generacije. Na eni strani imamo predstavnike, ki so še vedno aktivni in v stiku z novostmi, na primer zdravnike, profesorje, učiteljie in menedžerje. Na drugi strani pa so tudi taki, ki jih je malo povozil čas in ene stvari težko nadoknadijo, zlasti zaradi tehnologije, ki prodira na vsa področja našega življenja."

Raziskava Brskajo po internetu in ne hodijo k maši

Generacija vojne: –1945

Čeprav za generacijo pred babyboomerji v Sloveniji nimamo pravega poimenovanja, se je ime generacija vojne prijelo. Prav 2. svetovna vojna je to generacijo namreč najbolj zaznamovala. Po vojni je bilo treba na novo postaviti gospodarstvo. V tem okolju se je oblikovala tradicionalna vzgoja, pri kateri ni bilo pohval, temveč le kritika in veliko število zadolžitev. Zato predstavniki generacije vojne cenijo red in disciplino.

Foto: Anže Petkovšek starostniki Popolnoma so zaupali v državo in njene institucije, zato izjemno spoštujejo avtoriteto in ji ne ugovarjajo. V Sloveniji v generacijo vojne uvrščamo okoli 180.440 posameznikov.

Velikokrat najbolj spregledana generacija najbolj čuti posledice medgeneracijskega razlikovanja in osamljenosti, na kar želimo s projektom Glas generacije na Žurnalu24 tudi opozoriti.

Misija oktober: osreči sebe in svoje najbližje

Kot smo pisali, se po številnih raziskavah tako v Sloveniji kot v tujini v teh korona časih večata stiska in tesnoba pri ljudeh. Jesensko slabšanje epidemioloških razmer pesimizem pri ljudeh še poglablja in to pri vseh generacijah. Zato je čas, da v teh novih razmerah skupaj poiščemo čim več razlogov za srečo, osrečimo sebe in svoje najbižje. Zato na Žurnalu24.si in forumski platformi Med.Over.Net v oktobru združujemo projekta Glas generacije in Ustavi.se s sloganom: “Ko osrečim tebe, osrečim sebe.”

V oktobru bomo z vami delili konkretne nasvete za srečnejše življenje, o sreči bomo spregovorili s strokovnjaki in ambasadorji različnih generacij, obenem bomo poudarjali pomen medgeneracijskega povezovanja in dobrih medosebnih odnosov. Udeležite pa se lahko tudi najsrečnejšega natečaja s spodnjim obrazcem.

Intervju Katastrofalne posledice družbenih omrežij