Strasti, ki so se razvnele ob družinskem zakoniku, bodo najbrž še bolj vroče po objavi prve raziskave o izkušnjah istospolno usmerjenih v vzgojno-izobraževalnih ustanovah v Sloveniji. Geji in lezbijke v šolah? Seveda obstajajo. In so dobri učitelji in učiteljice. Tudi v majhnih mestih; tam je najtežje. Starši imajo največ vpliva na ravnatelje. Zgodilo se je že, da so poskušali v ravnateljevi pisarni dijakinjo tretjega letnika spreobrniti v "pravo" spolno usmerjenost.

Fantastika. Homoseksualnost se mora v sklopu pouka obravnavati enako in enakovredno; govor o istospolnih partnerstvih in družinah ni promocija homoseksualnosti, temveč ozaveščanje; ministrstvo za šolstvo naj pripravi strategijo boja proti homofobiji.

To so priporočila raziskovalk uradu za mladino, ministrstvu za šolstvo, uradu varuha človekovih pravic in uradu za enake možnosti. Deluje kot znanstvena fantastika, še posebno če je slišati, da velikega interesa pristojnih (za zdaj) ni zaznati. Z izsledki so namreč že seznanjeni.

Značilno tiščijo glavo v pesek in upajo, da bo čim prej minilo. Pa ne bo. Drugačni ne bodo izginili, večino je treba učiti, da se do njih vede spoštljivo. Zlasti v šolah. A tam, kot so zgovorno povedali nekateri anketiranci, sovražni govor večinoma ostaja brez ustreznega odziva in sankcij učiteljev.

No, če ne kaznujejo poslancev, ki sovraštvo do drugačnih nekaznovano razpihujejo z govornice parlamenta ali TV oddaj, se temu ni treba čuditi. Namesto tega je treba začeti delati. Že v vrtcih.