Tega je nedavno nasproti vladni pokojninski reformi postavila vodilna opozicijska in trenutno najbolj priljubljena stranka v državi, SDS.

"Sistem osebnih pokojninskih računov je pregleden, pravičen in razumljiv. Omogoča večjo povezanost med vplačanimi prispevki in pokojninami. Deluje izrazito motivacijsko, saj ljudje vedo, da bodo, če bodo vplačali več prispevkov, dobili tudi višje pokojnine. Vsi zavarovanci dobivajo sprotne informacije o tem, koliko so v sistem vplačali in kakšno pokojnino lahko pričakujejo," so v sredo sporočili iz SDS.

Nekega dne bi ga lahko imeli
Sistem navideznih pokojninskih računov "zagotavlja pregledno dokumentiranje vplačanih prispevkov in določitev vsote premoženja, ki je podlaga za odmero pravic", so povedali iz službe. "Spodbuja odgovornost posameznika za lastno zagotavljanje varne starosti in motivira ljudi za vplačevanje v pokojninsko blagajno," so še zapisali pod pozitivne lastnosti sistema.

Na navedbe SDS, da imajo takšen sistem na Švedskem in da je najnižja pokojnina 850 evrov, pa so zapisali, da takšen sistem tam deluje razmeroma dobro, "vendar imajo tam višje plače in zato vplačujejo višje prispevke, hkrati pa se upokojujejo kasneje (v Sloveniji so razmere drugačne, zato je uspešnost takšnega sistema pri nas vprašljiva)".

Ne izključujejo, da bi tak sistem v Sloveniji uvedli v prihodnosti, a dodajajo, da bi bila "njegova izvedba zelo zapletena, zahtevna in draga".

Sistem bi obremenil proračun
Nasproti Švedske postavljajo Poljsko, ki je, kot so zapisali v službi, "potrebovala 10 let, da je po uvedbi takšnega sistema uredila sistem invalidskega zavarovanja. Iz sistema navideznih osebnih računov so na Poljskem izključeni kmetje, vojska, policisti in rudarji. Velik problem na Poljskem je pri ženskah, ki imajo zelo nizke privarčevane zneske na navideznih osebnih računih, na kar so opozarjali strokovnjaki že pred uvedbo tega sistema."

V službi opozarjajo na zelo omejeno solidarnost glede višine pokojnin, saj naj bi "večina slovenskih upokojencev imela nižje pokojnine kot v aktualnem sistemu, poleg tega veliko ljudi na navideznem osebnem računu pri polni upokojitveni starosti ne bi imelo zadosti vplačanih sredstev za izplačilo dostojne pokojnine".

Dodajajo, da bi bil tak sistem za državo "zelo drag", saj bi morali iz proračunskih sredstev zagotoviti "relativno visok znesek za solidarnostne univerzalne pokojnine (za tiste upokojence, ki ne bi imeli dovolj sredstev na navideznem osebnem računu)".