Do marca leta 2008 so imele samo družbe, ki so bile povezane s prevzemom Merkurja, Pivovarne Laško in Istrabenza najetih za 2,8 milijarde posojil, piše Dnevnik. Večina najodmevnejših prevzemov pa se je zgodila v letih od 2004 do 2008, ko je Banki Slovenije (BS) predsedoval Mitja Gaspari, sedanji razvojni minister. Nadzor nad poslovanjem bank je bil takrat v rokah člana sveta centralne banke Sama Nučiča.

Šele ob koncu leta 2007 je BS zaznala, da bi ta radodarna posojila lahko ogrozila stabilnost celotnega bančnega sistema. Vendar se je odločila preveriti ta tveganja šele na zahtevo opozicijskega poslanca SD Milana M. Cvikla, ko je na plan prišla informacija, da so banke za prevzem Merkurja družbenikom Merfina odobrile astronomskih 350 milijonov evrov.

Zato je z začetkom leta 2008 BS od bank zahtevala 50-odstotno povečanje zavarovanja pri posojilih namenjenih za prevzemne dejavnosti. Sprememba je prišla tudi z novo zakonodajo, ki je prepovedovala zastavo delnic prevzemanih podjetij.

A takrat je bilo že malce prepozno, BS pa je kasneje tudi razkrila podatek, da se je rast posojil za prevzeme od decembra 2006 do junija 2007 povečala za 85 odstotkov, še piše Dnevnik.