Pri sprejemanju odločitve za sproščanje ukrepov so bile kriterij ugodnejše epidemiološke razmere v štirih regijah in delo na črno v nekaterih dejavnostih, kar je po besedah ministra Tomaža Gantarja povzročalo več škode kot koristi. "Strokovna skupina je stopila korak nazaj. Upam, da nismo naredili napake. Odločitev je bila sprejeta soglasno. Delno na račun kratkega obdobja in omejitve na regije," je v oddaji 24urZvečer pojasnil minister. 

Ni sicer želel jasno potrditi, da sproščanju sledi temeljito zaprtje države, a je tega napovedala vodja strokovne skupine Bojana Beović. Gantar je dejal, da tudi Evropska komisija in ECDC pozivata, da se pred novim letom ukrepi ne sprostijo. "Zavedamo se nevarnosti praznikov in drugih respiratornih obolenj. Težko napovedujem, kaj bomo v četrtek na vladi sprejeli," je dejal. 

Dr. Mateja Logar opozarja, da so najbolj problematični nezaščiteni stiki. Odprtje nekaterih dejavnosti, če se izvaja pod pravili, predstavlja bistveno manjše tveganje, kot če se izvajajo nekontrolirano. "Večji problem je odprtje trgovin v trgovskih centrih. Natančno je treba opredeliti, ne samo koliko ljudi je lahko v trgovini, ampak tudi v trgovskem centru," je poudarila. 

Na Obrtno-podjetniški zbornici so s postopnim odpiranjem zadovoljni. Kot je dejal Branko Meh, je bila njihova pobuda, da bi se odprle vse dejavnosti, a se za zdaj odpirajo tiste, v katerih se je odvijala siva ekonomija in neupoštevanje navodil NIJZ. Predlagal je, da se počaka teden, deset dni. Prepričan je, da bo odprtje dejavnosti pripomoglo k zajezitvi epidemije in da bodo v dejavnostih, ki se odpirajo, upoštevali navodila NIJZ. 

Šole še naprej zaprte

Kljub napovedim, da se bodo šole odpirale prej kot trgovine, temu ni tako. "Edini razlog je, da jih ne bi zdaj pošiljali za en teden v šolo in izpostavljali okužbam. Med prvimi ukrepi po novem letu bo odpiranje šol – ali prvi ali drugi teden v januarju, odvisno od epidemiološke slike," je zagotovil Gantar. 

Foto: Anže Petkovšek Gregor Pečan Gregor Pečan, predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnih šol, meni, da je epidemiološka slika takšna, da bi v tem trenutku zelo težko pritiskali na odprtje šol. "Bi pa rekel, da smo opazili, da vladni semafor ukrepov ne deluje. Zdaj se sproščajo določene dejavnosti, ki bi se v oranžni fazi, ko je bilo predvideno tudi vračanje prve triade v šole," je opozoril. "Ugotavljamo, da tisti kriteriji očitno ne držijo povsem."

Opozoril je tudi na slabo obveščanje o odločitvah ministrstva. "Ritem je še vedno enak. Seje vlad se ne premaknejo s četrtka. Zadnja okrožnica je bila objavljena okrog 8. ure zvečer v četrtek. Ko sledijo konkretne spremembe, ki jih je treba vpeljati do ponedeljka, imamo potem velike težave," je pojasnil. 

Po njegovi oceni šolanje na daljavo poteka bolje kot spomladi, ampak gre samo za nadomestek pouka in tako ni mogoče pričakovati enakih rezultatov kot pri šolanju v šolah. Šolanje na daljavo je pogoj, da otroci ohranijo stik s šolo in z učitelji. Kot opaža, so tudi učenci ugotovili, da ni tako prijetno ves čas sedeti za računalnikom in delati na konkretnih nalogah. Izpostavil je tudi, da se pozablja na psihično plat zdravja. Prepričan je, da so to zelo zahtevni časi, nikakor pa ne do te mere, da bi lahko govorili o izgubljenih generacijah otrok. 

Spremeniti je treba strategijo

Psihiatrinja dr. Barbara Šegula Škoberne je opozorila, da psihično stanje ljudi peša. "Opozarjam v imenu svojih pacientov in kolegov, da ljudje ne bodo zdržali več dolgo. Naveličani so, apatični, morali bomo spremeniti strategijo," je opozorila v 24urZvečer. Vedno več stisk opaža tudi med otroki, ki so se znašli v nenaravni situaciji. Starše je pozvala, naj poskušajo odvzeti stres otrokom. Obenem je pozvala vse učitelje in profesorje, naj upoštevajo, da otroci delajo v nenormalnih pogojih in da ne morejo delati kot običajno. 

dezurni@zurnal24.si