Lahko bi se ponovilo tudi leto 2003, ko je bil povprečni pridelek pod 1000 kilogrami na hektar.
Rastne razmere letos niso bile naklonjene rasti in razvoju hmelja. Najprej so ovirale rast hmelja izredno nizke temperature, v začetku maja je velik del slovenskih hmeljišč prizadela tudi toča. Po otoplitvi je nekaj časa hmelj zelo intenzivno rasel, vendar pa so visoke temperature in pomanjkanje padavin v delu junija in v juliju rast in razvoj hmelja zelo ovirale, je za STA dejala strokovnjakinja za področje hmeljarstva Irena Friškovec.

Škodljiv topel veter

Hmeljarji zdaj intenzivno namakajo večino hmeljišč. Okoli 550 hektarjev hmeljišč je že opremljenih s kapljičnim namakalnim sistemom, ostale pa namakajo še z razpršilci. Vendar pa se v teh dneh že srečujejo s pomanjkanjem vode za namakanje.

Dodatne težave pa je hmeljarjem povzročilo tudi neurje, ki je bilo 29. julija z močnim, sunkovitim, vrtinčastim in vročim vetrom. Rastline hmelja, ki so že tako bile prizadete zaradi visokih temperatur in pomanjkanja padavin v zadnjem obdobju, je še dodatno prizadel topel (skoraj vroč) veter, ki je pihal okoli tri ure. V posameznih obdobjih so bili sunki vetra zelo močni in so potrgali vodila hmelja praktično v vseh hmeljiščih v Sloveniji. Padlih rastlin je v posameznem hmeljišču tudi do več kot pol. V poprečju pa je po prvih ocenah odtrganih vodil od 20 do 30 odstotkov, pravi Friškovčeva.

Avgust da ali vzame

Te rastline, ki so bile na tleh, so morali hmeljarji hitro ponovno obesiti, pomagali so si tudi z dodatnimi najetimi delavci. To delo seveda pomeni dodatne stroške pri letošnji obdelavi. Dodatno pa bo tudi še zmanjšan pridelek, kajti polomljeni so tudi stranski poganjki s cvetnimi nastavki oziroma storžki hmelja.

"Zelo radi rečemo, da avgust hmelj da ali ga vzame. Ekstremno visoke temperature, ki se nadaljujejo tudi v teh dneh ga seveda jemljejo. Razvoj storžkov se je v teh dneh popolnoma ustavil in tako imamo na istih rastlinah vse razvojne faze storžka," je še dejala Friškovčeva.