Koliko denarja imajo slovenski državljani naloženega na računih v tujini, na Finančni upravi RS (Furs) ne vedo. To namreč ni sporno, pomembno je, da so računi prijavljeni Fursu in da se prijavijo vsi obdavčljivi dohodki, ki jih zavezanci prejmejo na te račune.

S preiskavo pa na Fursu začnejo takrat, kadar se pojavi sum, da konkretna oseba razpolaga z dohodki, ki jih ni prijavila oz. njeno premoženje presega prijavljene dohodke. Posebna pozornost je namenjena tudi tistim zavezancem, za katere imajo informacije, da imajo odprte račune v tujini.

Vendar pa Furs lahko zaprosi tujo davčno upravo samo za podatke o konkretnem zavezancu in ne splošno za vse slovenske državljane, so na vprašanje, ali nameravajo zahtevati informacije o slovenskih državljanih, ki naj bi bili vpleteni v pred nekaj dnevi razkrito afero o davčnih utajah v švicarski banki HSBC, odgovorili na Fursu.

Bodo pa uporabili vsa razpoložljiva sredstva, da jih pridobijo, so dodali.

13 komitentov povezanih s Slovenijo

Kot je minuli ponedeljek razkril mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev ICIJ, je švicarska HSBC pomagala strankam iz več kot 200 držav utajiti več milijonov dolarjev davkov. Med 106.000 strankami, ki so imele na računih pri banki naloženih skupaj 119 milijard dolarjev, jih je 13 povezanih s Slovenijo. Imen slovenskih državljanov poročilo ne razkriva.

Medsebojna upravna pomoč na področju obdavčevanja poteka preko pristojnih organov drugih držav. Če bi Furs v primeru HSBC potrebovala podatke v postopkih obdavčitve, bi torej lahko zanje zaprosila davčni organ Švice.

Na Fursu so sicer v letu 2013 iz drugih držav članic EU ter odvisnih in pridruženih ozemelj prejeli 16.478 podatkov o obrestih, v prvi polovici leta 2014 pa 17.525 podatkov. Dodatno so pri izvajanju nadzora napovedi dohodkov od prihrankov v obliki plačil obresti zadnjih šestih letih beležili davčne učinke v višini nekaj več kot pol milijona evrov.