V letu 2020 je bilo po njihovih podatkih v javno kanalizacijo dovedenih 231,1 milijona m3 odpadnih voda, to je za 4,1 % manj kot v letu 2019. Kar dve tretjini odpadnih voda sta bili pred izpustom v okolje prečiščeni v čistilnih napravah.

Manj komunalnih odpadnih voda

V Sloveniji je bilo v letu 2020 v javno kanalizacijo dovedenih 231,1 milijona m3 odpadnih voda, kar je za 4,1 odstotka manj kot v letu 2019. Odpadne vode so bile po navedbah statističnega urada različnega izvora: 0,2 odstotka odpadnih voda je izviralo iz kmetijstva, 4,9 odstotka iz industrijskih dejavnosti, 11,5 odstotka iz drugih dejavnosti, 26,6 odstotka iz gospodinjstev, 57,0 odstotka odpadnih voda so bile druge odpadne vode, kot so padavinska voda, zaledne vode, vdori morja in podobno.

Gospodinjstva so v letu 2020 proizvedla 61,6 milijona m3 komunalnih odpadnih voda ali za 6,3 odstotka več kot v preteklem letu.

159,3 milijona m3 odpadnih voda (69 odstotka) je bilo v letu 2020, preden so bile iz kanalizacijskih sistemov nazaj v okolje, prečiščenih. Največ odpadne vode je bilo prečiščene s terciarnim načinom čiščenja (70,0 odstotkov), najmanj (3,6 odstotla) pa s primarnim načinom čiščenja.

Največji delež v pomurski regiji

Po zadnjih podatkih je bil največji delež odpadne vode prečiščen v pomurski statistični regiji, kar 98 %; sledili sta notranjsko-kraška in zasavska statistična regija, v vsaki je bilo prečiščene 95 % odpadne vode. V vseh treh omenjenih regijah je bilo največ vode prečiščene s terciarnim načinom čiščenja, in sicer v pomurski statistični regiji 76,0 %, v notranjsko-kraški statistični regiji 74,0 % v zasavski statistični regiji pa 95,0 %. S sekundarnim načinom čiščenja je bilo prečiščene največ odpadne vode v spodnjeposavski statistični regiji (34,0 %) in v osrednjeslovenski statistični regiji (36,0 %).

Preostalih  71,9 milijona m3 ali 31,0 % odpadnih voda je ostalo po podatkih Sursa neprečiščenih. 

Skoraj 98,5 % te vode je bilo izpuščene neposredno v površinske vode, preostala odpadna voda (1,5 %) pa v  podzemne vode in  na obale. Tudi prečiščena odpadna voda je bila izpuščena v okolje v skoraj enakih deležih: 95,8 %  v površinske vode, približno 2,4 % na obale, nekaj več kot 1,8 % pa v podzemne vode.

Negativne posledice mačehovskega odnosa do našega planeta opažamo že desetletja, napovedi okoljevarstvenikov za naslednje generacije so vse bolj črne. Če ne spremenimo svojih navad in če ne začnemo takoj, ne bomo uspeli ustaviti katastrofalnih sprememb na našem planetu. K temu lahko pripomore vsako podjetje, vsaka občina, vsaka družina, vsak posameznik … Zato je naša nova misija na Žurnalovi rubriki Glas generacije: “Zmanjšaj svoj ogljični odtis”, kjer bomo glasno ozaveščali o problematiki, spregovorili z zanimivimi sogovorniki in tudi tako poskrbeli za generacije, ki pridejo za nami.