Gospodarski kriminalisti zelo hitro zamenjajo službo, kažejo podatki s policije. Novinarju pa ni zelo težko izbrskati vrste policistov, ki so še nedavno obravnavali najtežje gospodarske primere, danes pa jih ni več na policiji oziroma ne delajo več na področju gospodarske kriminalistike.
Zakaj odhajajo
Zakaj takšna fluktuacija? Razlogov je več.
• Prenizke plače, slabe možnosti napredovanja in nezadovoljstvo s statusom, je zapisal Drago Menegalija s policije.
• Neustrezna podpora vodilnih struktur in neustrezno kadrovanje, je dodal Bojan Dobovšek s fakultete za varnostne vede (FVV).
• "Kriminalisti so frustrirani, ker zaradi neobsodilnih sodb ne dosežejo potrebnega zadovoljstva in občutka, da je njihovo delo učinkovito in cenjeno; ta občutek pa je nujen," je odgovoril Anton Dvoršek s FVV.
• Zaradi neustreznega usposabljanja – "učili so me, kako ustaviti bežeči avto z ježki, namesto da bi se učil brati bilance", je povedal bivši gospodarski kriminalist.
Policijske uprave. Koliko kriminalistov, ki so se ukvarjali z gospodarskim kriminalom, je zadnja leta zapustilo enote za gospodarsko kriminalistiko? Na policiji so podatke razvrstili v tri obdobja.
85 kriminalistov je odšlo od leta 1992 do 1997.
100 in še nekaj jih je odšlo med letoma 1998 in 2005.
70 kriminalistov je odšlo od leta 2006 do 2010.
154 gospodarskih kriminalistov pa trenutno dela na policijskih upravah.
Nebodijihtreba
Drugim kriminalistom je lažje, obsodilne sodbe so na drugih področjih običajne; ko pridejo policisti na kraj dejanja, so zaželeni, da odkrijejo vlomilce, roparje, posiljevalce ...
Ko pa pridejo gospodarski kriminalisti v podjetje, jih gledajo kot nebodijihtreba, je razložil Dvoršek.
Posledice odhodov
Kakšen je rezultat opisane fluktuacije?
Na nekaterih policijskih upravah so se zamenjali skoraj vsi gospodarski kriminalisti, nekateri kolektivi so se močno pomladili, gospodarski kriminalist pa za suvereno delo potrebuje vsaj tri leta izkušenj, pravi Menegalija.
Kaj narediti?
Gospodarskim kriminalistom je treba zagotoviti boljši status z dodatnim usposabljanjem. Potrebujejo več sredstev kot drugi preiskovalci, ker potrebujejo več interdisciplinarnih znanj.
Predpisi, ki jih morajo poznati, se spreminjajo hitreje, pravi Dvoršek. Po njegovem mnenju so gospodarski kriminalisti daleč od tega, da bi nastopali kot preiskovalni eksperti, kot to velja v drugih dejavnostih.
Dobovšek je dodal, da bo k urejanju razmer v gospodarski kriminalistiki pripomogla tudi kriza: "Zdaj ni več mogoče tako na veliko služiti, in ker ni več toliko sredstev, se bolj pazi, kam gre denar."
MINI INTERVJU: Drago Kos, nekdanji kriminalist in bivši šef protikorupcijske komisije
Kaj je po vašem mnenju vzrok za veliko kadrovsko fluktuacijo v enotah, ki preiskujejo gospodarski kriminal?
Vse raziskave kažejo, da kriminalisti odhajajo, ker ne dobijo primernega priznanja. Njihovih ovadb drugi ne obdelajo dovolj kakovostno. Kriminalisti se specializirajo za gospodarsko kriminaliteto, z njihovimi ovadbami pa se ukvarjajo tožilci, ki niso specializirani. Pripravljenost za delo se zato z leti zmanjšuje in policijo sčasoma zapustijo.
Kaj to pomeni za kakovost preiskav gospodarskega kriminala?
Kakovost policijskega dela je resno ogrožena, saj skorajda ni več izkušenih gospodarskih kriminalistov. Policijsko delo je v veliki meri obrtniško, kar pomeni, da so pri tem
potrebne izkušnje.
Si takšne razmere razlagate s teorijami zarote?
Ne. Če bi želeli odhode gospodarskih kriminalistov ustaviti, bi morali poskrbeti, da se tudi tožilci in sodniki specializirajo ter se z gospodarskimi primeri ukvarjajo vsaj tako odgovorno kot kriminalisti. Potem bi kriminalisti ostali na policiji, tudi za nižjo plačo, kot jo lahko
dobijo drugod.