"Ker postopek ocenjevanja dejanske škode še poteka in posledično še ni mogoče z gotovostjo določiti potrebnih finančnih virov, ocenjujemo nekatere do sedaj sprejete ukrepe kot prenagljene. Gre predvsem za odločitev o najemu obsežnih dodatnih posojil v okviru Načrta za okrevanje in odpornost, kjer se Slovenija ob kratkih rokih za izvedbo že zdaj sooča s precejšnjimi težavami pri izpolnjevanju mejnikov, ter za odločitev o uvedbi dodatnih, čeprav začasnih, davčnih obremenitev, tudi v luči ohlajanja gospodarske aktivnosti. Po oceni Fiskalnega sveta bi bilo pred takšnimi odločitvami smiselno počakati na pripravo proračunov za prihodnji dve leti, v katerih bi se lahko s preoblikovanjem prioritet iskalo rezerve pri načrtovanih odhodkih," so zapisali.

Vlada je sprejela dodaten davek za obnovo v višini 0,3 odstotka, ki bo obremenil dohodnino (razen v primeru solidarnostnih sobot), davek na kapitalske dobičke, obresti in dohodke od dajanja v najem. Sinoči je predsednik vlade Robert Golob napovedal še davek na bilančno vsoto bank.

V štirih mesecih bi lahko naredili 2,4 milijarde luknje

Ob tem Fiskalni svet opozarja, da je v proračunu še ogromno neporabljenega denarja. "Avgusta sprejeti drugi rebalans državnega proračuna namreč glede na dosedanjo realizacijo omogoča v zadnjih štirih mesecih letošnjega leta primanjkljaj v višini 2,4 milijarde evrov. To bi bilo milijardo evrov več kot v celotnem lanskem letu in približno dvakrat več kot v zadnjih štirih mesecih leta 2020 v času pandemije," opozarjajo.

Foto: Fiskalni svet

Državni proračun je imel v prvih osmih mesecih leta 2023 primanjkljaj 735 milijonov evrov, brez upoštevanja odhodkov za blažitev epidemije (161 milijonov evrov) in ukrepov za blažitev draginje (479 milijonov evrov) bi znašal 95 milijonov evrov. To je za 563 milijonov več kot lani (primerjava očiščenega salda brez interventnih ukrepov).

Fiskalni svet se je v mesečni informaciji obregnil tudi ob statistični urad, ki je konec avgusta izračunal, da je rast BDP lani znašala le 2,5 odstotka, prejšnji izračun pa je znašal več kot dvakrat toliko, 5,4 odstotka. "Revizije statističnih podatkov so sicer običajen postopek, ki je v negotovih razmerah zahteven proces, vendar tako občutna revizija kot tokrat bistveno spremeni osnovna izhodišča tako za oblikovanje kot tudi oceno makroekonomskih in javnofinančnih politik," opozarja Fiskalni svet.