"Tudi tokrat proračunski dokumenti, predloženi v oceno Fiskalnemu svetu, ob upoštevanju sicer razumljive negotovosti glede popoplavnih stroškov, niso celoviti in dovolj verodostojni, odstopajo od dobre prakse srednjeročnega proračunskega načrtovanja ter ne omogočajo celovite ocene skladnosti s fiskalnimi pravili, določene z zakonodajo," je v oceni predlogov proračunov za prihodnji dve leti zapisal Fiskalni svet.

"Vlada ni posredovala s predlogom državnega proračuna usklajene projekcije bilance sektorja država za leto 2025 po mednarodno primerljivi ESA metodologiji. Ta po zakonodaji predstavlja podlago za pripravo ocene spoštovanja fiskalnih pravil. Posledično Fiskalni svet ne more oceniti skladnosti predloga državnega proračuna za leto 2025 z zakonodajo predpisanimi fiskalnimi pravili. Predloženi proračunski dokumenti niso dovolj verodostojni," je v oceni predlogov proračunov za prihodnji dve leti zapisal Fiskalni svet.

Fiskalni svet meni, da ocena realizacije državnega proračuna (tudi brez upoštevanja interventnih ukrepov) za 2023 znova ni realistična, kar onemogoča projekcije za leto 2024. Poglejmo samo dve sliki, ki kažeta na to, kako nerealno je načrtovanje proračuna. Na spodnji sliki vidite proračunski primanjkljaj po letih. Za letos lahko vidite, da je v proračunu predviden minus v višini skoraj pet odstotkov BDP, v prvih devetih mesecih je bil le dober odstotek.

Foto: Fiskalni svet

Spodaj je ista poanta še v milijonih evrov s prikazom posameznih interventnih ukrepov. Na levi strani je prvih devet mesecev lani in letos, na desni pa, kaj bi se moralo zgoditi do konca leta, torej v vsega treh mesecih. Brez ukrepov zaradi draginje, covida in poplav naj bi oktobra, novembra in decembra ustvarili še dodatno luknjo v višini milijarde in pol evrov.

Foto: Fiskalni svet

Poraba brez upoštevanja učinka interventnih ukrepov, je po oceni Fiskalnega sveta "še bolj precenjena kot v predhodnih treh letih … Nerealistične ocene proračunskih gibanj za leto 2023 le nekaj mesecev pred koncem leta tako zamegljujejo dejstvo, da se bo proračunski primanjkljaj v letu 2024 v nasprotju s projekcijami predloženih proračunskih dokumentov verjetno povečal."

"Projekcije državnega proračuna za leto 2025 ne ustrezajo kriterijem verodostojnega scenarija nespremenjenih politik," opozarja Fiskalni svet in dodaja, da "vnovično spreminjanje Okvira le za eno leto predstavlja nadaljnjo odsotnost verodostojnega srednjeročnega proračunskega načrtovanja in zmanjšuje njegov pomen na računovodsko kategorijo"

Politike so okarali še, ker nepregledno ocenjuje finančne učinke diskrecijskih ukrepov ter ne spremlja njihovega učinka po sprejetju.

Takšna politika ohranja inflacijo

"Predloženi proračunski dokumenti nakazujejo slabšanje javnofinančne slike in nadaljevanje prociklične ekspanzivne fiskalne politike v tem in prihodnjem letu, če upoštevamo bolj realistično oceno javnofinančnih gibanj v letošnjem letu od tiste, ki jo izkazujejo dokumenti. Takšna ugotovitev je neodvisna od obsežnih predvidenih sredstev za obnovo po avgustovski naravni ujmi," opozarja Fiskalni svet in opozarja, da takšna politika ohranja inflacijo, ki znižuje kupno moč prebivalstva.

Kot že vrsto let proračunski dokumenti tudi tokrat ne naslavljajo pomembnih in naraščajočih dolgoročnih izzivov, ki zato predstavljajo vedno večje tveganje za javnofinančno vzdržnost.

Fiskalni svet

V nasprotju s predloženimi proračunskimi načrti bi moral biti ob visoki negotovosti izhodišče proračunskega načrtovanja verodostojen scenarij nespremenjenih politik, ki je osnovni pogoj za identifikacijo manevrskega prostora za interventne in ostale diskrecijske ukrepe.

Foto: Vlada RS Klemen Boštjančič

"Iz predloženih proračunskih dokumentov izhaja, da naj bi fiskalna politika tudi v obdobju projekcij delovala spodbujevalno, kar je neustrezno, ne zagotavlja spoštovanja fiskalnih pravil in je tudi v nasprotju z zaostreno denarno politiko," je zapisal Fiskalni svet. Vsi interventni ukrepi (epidemija, draginja, poplave) iz izračunov izločeni, saj so časovno omejeni in ne vplivajo na strukturni položaj javnih financ. Kljub temu je večina kazalnikov, ki jih izračunava Fiskalni svet, ob koncu obdobja izjemnih okoliščin slabših kot pred pričetkom epidemije.

Izkoriščali izredne okoliščine

"Možnost začasnega odstopanja od fiskalnih pravil je bila namreč s sprejemanjem diskrecijskih ukrepov, nepovezanih s krizami, v preteklih štirih letih mnogokrat zlorabljena. Hkrati je takšno delovanje skupaj z obsežnimi interventnimi ukrepi, ki pogosto niso bili ustrezno usmerjeni, ustvarilo pričakovanja po trajnejšem ukrepanju države, ki jih je vedno težje obvladovati, in povečalo tveganja za srednjeročno vzdržnost javnih financ," opozarja Fiskalni svet.

dezurni@styria-media.si