Upoštevala je le zmanjšanje dolga sektorja država, medtem ko je kršila tri druga pravila (Minimalni dovoljeni strukturni saldo po pravilih EU, izdatkovno pravilo po pravilih EU in domače fiskalno pravilo - maksimalni dovoljeni izdatki sektorja država).

"Ekspanzivnost je v veliki meri izhajala iz ukrepov, ki niso spodbujali dolgoročnega gospodarskega potenciala, temveč so predvsem kratkoročno krepili razpoložljivi dohodek gospodinjstev," je ugotovil Fiskalni svet, ki je na to opozarjal že ob sprejemanju proračunskih dokumentov.

"Fiskalni svet tako ocenjuje, da tudi v letu 2019 ni bila v celoti izkoriščena priložnost za ustvarjanje manevrskega prostora za proticiklično delovanje v manj ugodnih makroekonomskih razmerah in ustrezno okrepitev dolgoročne vzdržnosti dolga države. V letu 2019 Vlada tudi ni izvedla ukrepov, ki bi blažili pričakovane neugodne javnofinančne učinke strukturnih, predvsem demografskih, pritiskov. Nasprotno, v letu 2019 sprejeti ukrepi na področju pokojninskega sistema so srednjeročno in dolgoročno vzdržnost celo slabili," so zapisali v izjavi za javnost.

"Gospodarska rast se je lani umirila na 2,4 %, a je bila njena struktura spodbudna za rast javnofinančnih prihodkov (4,8 %). Ti so po nekaj letih sicer rasli počasneje kot izdatki (5,2 %), ki so se povečali predvsem zaradi novih ukrepov ekonomske politike. Sektor države je imel za skoraj polovico manjši presežek od načrtovanega in je znašal 0,5 % BDP. Razpon ocen strukturnega salda kaže na njegov primanjkljaj, presežek primarnega strukturnega salda pa se je glede na preteklo leto znižal," še opozarja Fiskalni svet.

dezurni@zurnal24.si