Fiskalni svet je objavil novo analizo državnega proračuna, kjer se je izkazalo, da se je proračun z mesecem marcem prevesil v primanjkljaj. Ta je namreč večinoma posledica ukrepov za blažitev draginje.

Na podlagi izvedene analize je bilo ugotovljeno, da je imel državni proračun v prvih treh mesecih primanjkljaj. Ta je skupno znašal -324 milijonov evrov, brez upoštevanja učinka odhodkov za blažitev epidemije ter ukrepov za blažitev draginje pa je skupno znašal 30 milijonov evrov.

Na osnovi zadnjih razpoložljivih informacij tako Fiskalni svet ocenjuje, da bodo odhodki državnega proračuna za ukrepe za blažitev draginje v celotnem letu 2023 znašali okoli 800 milijonov evrov. To je približno 500 milijonov manj, kot pa je bilo predvideno ob pripravi spremembe proračuna za leto 2023. Ob začetku priprave rebalansa je namreč vlada sporočila, da naj bi bili skupni odhodki ravno zaradi tega razloga letos za okoli 600 milijonov nižji, kot je bilo sprva predvideno.

Država ima le še pet dni časa

Skladno z zakonodajnimi roki sedaj Fiskalni svet pričakuje, da bo vlada do 10. aprila sprejela osnutek Programa stabilnosti, medtem ko naj bi predlog rebalansa državnega proračuna obravnavala šele 20. aprila.

V dotičnem programu vlada namreč opredeli večletni makroekonomski in fiskalni okvir, ključne fiskalne projekcije in njihove komponente. Poleg tega ovrednotijo tudi javnofinančne cilje. Program stabilnosti mora država oddati za prihodnja tri leta, ta pa je nato ocenjen s strani Evropske komisije.

Fiskalni svet zatorej poziva vlado, da bi morali ključni proračunski dokumenti biti usklajeni tako iz vidika časovnice priprave kot iz vsebinskega vidika. Pri tem so izpostavili dejstvo, da morajo biti morebitni dodatni ukrepi začasni in usmerjeni, saj sprejemanje ukrepov s trajnim učinkom namreč povečuje tveganja za podaljšanje obdobja visoke inflacije. Obenem opozarjajo, da je to še posebej pomembno ob napovedanih spremembah sistema ekonomskega upravljanja v EU, saj naj bi verodostojno srednjeročno načrtovanje postalo temelj ocenjevanja vzdržnosti javnih financ.

državna pomoč Država nakazala 79 milijonov evrov, povprečni prejemnik je dobil 40 tisoč evrov