"Iz dejanske realizacije v 2022 in sprejetega proračuna za 2023 izhaja, da naj bi bila rast odhodkov državnega proračuna brez upoštevanja neposrednega učinka COVID odhodkov in ukrepov za blažitev draginje letos 18,5-odstotna. To bi bilo približno dvakrat več kot v povprečju predhodnih dveh let in najvišja rast doslej," ugotavlja Fiskalni svet.

"Ob tem predvidena sredstva za socialne transferje in vmesno porabo, ki so bila skladno z oceno Fiskalnega sveta v času sprejemanja v rebalansu za 2022 dejansko podcenjena, po naši oceni ne zadostujejo za pokrivanje letošnjih obveznosti," so še zapisali v januarski mesečni informaciji. To pomeni, da bo treba denar za socialne transferje zagotoviti z drugih proračunskih postavk. 

Lani je imal proračun za 1,4 milijarde primanjkljaja, načrtovali pa so ga bistveno več. "Primanjkljaj v 2022 je bil skladno s pričakovanji Fiskalnega sveta precej nižji kot je bilo predvideno z rebalansom. Ob njegovem sprejemanju smo ocenili, da bi lahko bil nižji za okoli 500 mio EUR, dejansko je bil nižji za 646 mio EUR. To potrjuje naše ocene, da se nadaljuje neustrezna praksa proračunskega načrtovanja, ki ustvarja precejšnji manevrski prostor tudi za neupravičeno porabo v preteklem in tekočem letu," so zapisali.

Foto: Fiskalni svet

Kako zelo se je realizacija razlikovala od načrtov, ki so bili sprejeti malo pred koncem leta, kaže zgornja slika. "Okoli petino so k rasti ’očiščenih’ odhodkov prispevali transferji posameznikom in gospodinjstvom, ki so se po znižanju v 2021 lani povišali za 16,1 %. Rast je bila v pomembni meri posledica zakonsko predpisane uskladitve z inflacijo. Ob tem so bili odhodki za ta namen skladno z opozorili Fiskalnega sveta za približno desetino višji od projekcij v rebalansu, kar predstavlja nadaljevanje prakse podcenjevanja te kategorije porabe pri proračunskem načrtovanju," so zapisali.

Lani je bilo ok, letos bistveno poslabšanje

Če ne bi bilo izdatkov za covid in blaženje draginje, bi bil proračun praktično izravnan, primanjkljaj bi znašal le 60 milijonov evrov.

"S sprejetim proračunom za leto 2023 pa je predvideno občutno poslabšanje. T. i. očiščeni saldo naj bi znašal okoli -1,5 milijarde evrov, kar je podobno kot leta 2020, čeprav naj bi bili prihodki v enakem obdobju višji za okoli 4,4 milijarde evrov," opozarja Fiskalni svet.

Poslabšanje se lahko vidi tudi na spodnjem levem grafu. V letu 2021 je so večino primanjkljaja povzročili stroški za covid (rdeči stolpec), sicer bi bil primanjkljaj majhen (moder stolpec). Lani sta prav tako večino minusa ustvarila covid in draginja, medtem ko bo letos za 1,5 milijarde minusa samo zato, ker bo preveč rednih izdatkov, draginja in stroški za covid pa bodo ustvarjali še dodatni primanjkljaj, ki ga bo skupaj precej za več kot tri milijarde evrov.

Foto: Fiskalni svet Odhodki za covid ukrepe so v letu 2022 znašali 864 milijonov evrov, skupaj od začetka epidemije 5,7 milijarde evrov. "Pomemben del lanskih odhodkov predstavljajo stroški dela v zdravstvu (144 mio EUR), ki v veliki meri niso neposredno povezani z epidemijo in bodo bremenili državni proračun tudi v prihodnje," opozarja Fiskalni svet.

"Učinek ukrepov za blažitev draginje na državni proračun je v letu 2022 znašal 470 milijonov evrov, skupaj vsi ukrepi okoli 740 milijonov evrov. S sprejemom dodatne zakonodaje decembra, katere ocenjeni učinek presega sicer obsežno predvideno rezervo za ta namen v proračunu za 2023, naj bi do sedaj sprejeti ukrepi za blažitev draginje z vplivom na državni proračun letos znašali okoli 1,6 milijarde evrov," so še zapisali v mesečni informaciji.

dezurni@styria-media.si