S tem so bili po mnenju KPK izpolnjeni vsi znaki korupcije. Zvonko Fišer je kršil dolžno ravnanje, ker je ministru za pravosodje podal predlog za imenovanje generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva (VDT) kljub temu, da pred tem ni bil izveden javni natečaj.

Zakon sicer predvideva, da bi lahko državno tožilstvo objavilo tudi poziv za dodelitev mesta, a tudi tega niso storili.

"Z odločitvijo nisem seznanjen. Težko jo komentiram, ker mi ni bila vročena, niti ne moji odvetnici. Povezujem pa jo s politično gonjo zoper generalnega državnega tožilca. Jaz sem tu le kolateralna žrtev. Tri leta nisem več v politiki, KPK pa je bila v tem primeru bila kot kaže pripravljena poteptati vsa pravna načela za to da se politično angažira," o odločitvi senata KPK pravi nekdanji pravosodni minister Aleš Zalar.

Zalar je po ugotovitvi KPK v času, ko je opravljal funkcijo ministra za pravosodje, kršil dolžno ravnanje s tem, da je Škrleca  za generalnega direktorja VDT imenoval kljub temu, da postopek njegove izbire ni bil izpeljan pravilno. S tem sta Fišer in Zalar Boštjanu Škrlecu omogočila, da je zasedel stolček generalnega direktorja VDT, s čimer so po mnenju KPK izpolnjeni vsi znaki korupcije.

"V tem postopku nikoli nisem imel možnosti biti zaslišan kljub moji izrecni zahtevi. Noben dokaz, ki sem ga predlagal, ni bil sprejet, noben dokaz, ki ga je uporabil KPK ni bil izveden v moji navzočnosti. Nisem imel možnosti zastavljati vprašanj nikomur – gre za popolnoma brez praven položaj v katerem sem se znašel," odgovarja Zalar.

Upravno sodišče že 2012 ugotovilo kršitve

Da je pri zaposlitvi Škrleca prišlo do bistvenih kršitev, je konec 2012 sicer že ugotovilo upravno sodišče, a je Škrlec delo opravljal še naprej. V začetku leta 2013 je namreč državnotožilski svet, zadolžen tudi za zaposlovanje na tožilstvu, Škrleca ocenil kot najprimernejšega za opravljanje tega dela.

"Upravno sodišče je o tem odločilo brez mojega sodelovanja. Jaz nikoli nisem bil stranka v nobenem postopku. To je noro, da te pribijejo na sramotilni steber brez minimalne možnosti, da poveš kako ti problem vidiš in zakaj si ravnal tako kot si. Jaz se ne spomnim, da bi imeli v zgodovini sodne prakse v Sloveniji primer, kjer bi nekoga obsodili ne da bi mu dali možnost, da se izreče o očitkih," pa odločitev upravnega sodišča komentira Zalar, ki je za STA napovedal tudi odškodninsko tožbo proti državi.