Taka rešitev ima lahko samo en namen, je prepričan, in sicer podrejanje državnega tožilstva, saj strokovnih argumentov ni, "lahko so le politični", meni generalni državni tožilec Zvonko Fišer.

Fišer je v sporočilu za javnost zapisal, da se drži načela, po katerem se kot generalni državni tožilec o političnih vprašanjih ne bo opredeljeval. Ker pa je odločitev po njegovi oceni prejeta praktično brez poglobljene razprave, ne more molčati.

Politike ni želel vmešavati

Pojasnil je, da si je vselej prizadeval za to, da bi bila politika čim dlje stran od kazenskega pregona, saj je prepričan, da je tako prav na ustavnopravni ravni in po teoretični plati.

Po njegovih besedah bi se morali iz tragičnih primerov v preteklosti naučiti, kaj se v kazenskem postopku lahko zgodi, če se politika vpleta vanj.

Neodvisno pravosodje, katerega nujen sestavni del sta neodvisno tožilstvo in neodvisen tožilec, pa je tudi velika pridobitev človeške kulture, znanja in duha, je še izpostavil generalni državni tožilec.

Meni, da je delitev funkcij v kazenskem postopku, po kateri eni organi odkrivajo, drugi, od njih neodvisni, odločajo o pregonu in tretji, od obeh prejšnjih neodvisni, odločajo o krivdi in kazni, nujna ne samo za pošten postopek, temveč tudi za pravnost in pravičnost v družbi.

"Stoletja dolgo so si veliki umi kazenskega postopka prizadevali za to, da bi o tem, kaj je pregona vredno in potrebno, odločala neodvisna institucija po strokovnih kriterijih," je dodal Fišer.

To se je po njegovih besedah v modernih demokratičnih državah doseglo in je zdaj zapisano v številnih dokumentih, nacionalnih in mednarodnih. Tudi v Ustavi Republike Slovenije, ki ureja državno tožilstvo skupaj z drugimi pravosodnimi organi, pravi Fišer.

V tej smeri je že odločilo tudi slovensko ustavno sodišče, vprašanje ustavnega položaja organa pregona pa je pred njim odprto tudi v tem trenutku, je izpostavil generalni državni tožilec.