"Predsednik, predlagam, da pred začetkom razprave priskrbite veliko šolsko tablo, lahko je tudi digitalna, da gospa ministrica, ki je odlična pedagoginja, razloži definicije. Nismo v skupnem koordinatnem izhodišču," je ob začetku razprave o noveli zakona glede financiranja šolstva, predsednika državnega zbora pozval poslanec NSi Jožef Horvat.

Vsak po svoje

Poslanci, ki sprejemajo novelo zakona glede izenačitve financiranja javnih programov v zasebnih šolah, kot zahteva ustavno sodišče, se namreč ne morejo poenotiti, kaj natančno je javni šolski program in kaj natančno ustavna odločba od njih zahteva. "Tudi, če bi takšen koordinatni sistem obstajal, bi še vedno vsak govoril tisto, kar želi govoriti in definiral tisto, kar želi definirati," je Horvatu odgovoril predsednik državnega zbora Milan Brglez.

Novela zakona o financiranju šol ni dobila podpore poslancev

Državni zbor bo v petek 15. decembra je glasoval o predlogu, kot ga je pripravil pristojni odbor, saj nobeno izmed predlaganih dopolnil ni dobilo zadostne podpore. Proti noveli je glasoval manjši del poslancev SMC-ja, poslanci SDS-a, NSi-ja, SD-ja, poslanca obeh manjšin in dva poslanca poslanske skupine nepovezanih poslancev. Za pa je glasoval večji del poslancev SMC-ja in poslanci DeSUS-a. Poslanci Levice so se glasovanja vzdržali.

Novela je v izhodišču predlagala 100-odstotno financiranje obveznega in 85-odstotno financiranje razširjenega programa v zasebnih osnovnih šolah. Pristojni odbor je nato potrdil dopolnilo SMC-ja in DeSUS-a, ki določa, da država v celoti financira obvezni program, ne financira pa razširjenega. Pred obravnavo v DZ-ju pa je 12 poslancev SMC-ja vložilo dopolnilo, ki zagovarja 100-odstotno financiranje obveznega in 65-odstotno financiranje razširjenega programa.

"To je nesocialna poteza"

Glavno jedro spora je, kaj natančno obsega javni program v zasebni šoli, kako se deli na obvezni in razširjeni ter ali ustavno sodišče predvideva tudi financiranje razširjenega dela programa. "Nasprotniki izenačitve financiranja zavajajo, da gre za financiranje zasebnih šol. Gre za financiranje javno veljavnega šolskega programa, ves nadstandard pa morajo plačati starši," pravi Ljudmila Novak iz NSi, ki zagovarja stališče, da v javni program, ki bi ga glede na odločbo ustavnega sodišča morala financirati država, sodijo tudi podaljšano bivanje in dopolnilni ter dodatni program in interesne dejavnosti. "Izvzeti iz financiranja varstvo in dopolnilni ter dodatni pouk je zelo nesocialna poteza," pravi Novakova, ki meni, da bodo zasebne šole s takim načinom financiranja postale elitistične šole za premožne otroke.

Slovenija To so razlike med zasebno in javno šolo

Razlika med javnim in zasebnim mora ostati

"Za pridobitev izkaza učencem ni treba obiskovati razširjenega dela programa," prepričanje, da razširjeni del programa ni predmet financiranja s strani države, utemeljuje poslanec DeSUS Franc Jurša. "Ne vidimo nobenega razloga za financiranje razširjenega dela programa, saj mora obstajati meja med javnimi in zasebnimi šolami," poudarja Jurša.

Ustavno sodišče pravi: Pravica do brezplačnega obiskovanja obveznega javno veljavnega programa osnovnošolskega izobraževanja od države namreč ne zahteva, naj financira tudi izvajanje nadstandardnih ali razširjenih programov, s katerimi zasebne šole zasledujejo svoje partikularne interese. Drugi odstavek 57. člena Ustave torej zahteva, naj se javno financira obvezen minimum osnovne izobrazbe, ki je enotno določena po vsebini, kar pa ne zajema financiranja dodatnih vsebin, ki so odvisne od vrednostnih usmeritev posameznih izvajalcev osnovnošolskega izobraževanja.

Barantanje kot na turški tržnici

Jelka Godec iz SDS pa ugotavlja, da ustavna odločba v nadstandardni program uvršča tisti del programa, s katerim zasebna šola sledi svojim vrednostnim usmeritvam. "Predmet vera in kultura je del razširjenega programa," razlaga Godčeva. Tako obvezni kot razširjeni javni program, kamor spadajo dopolnilni pouuk, varstvo in interesne dejavnosti morajo biti po mnenju SDS financirani 100-odstotno. "V SDS ne pristajamo na barantanje, ki zgleda kot, da smo na turški tržnici."

Zasebne šole bi še vedno zaračunavale šolnino

Zasebne šole Zasebniki gradijo, ministrstvu pa zmanjkuje

"Nikoli nismo nasprotovali celotnemu delu financiranja obveznega dela javnih programov," pravi Saša Tabakovič iz SMC in poudarja, da ustavno sodišče v odločbi razlikuje med obveznim in razširjenim delom javnega programa ter da smo priča poskusom zavajanja glede vsebine ustavne določbe. 

"Zasebne šole bi še vedno lahko zaračunavale šolnino, presojo o pravičnosti tega pa prepuščamo državljanom," še opozarja Tabakovič in dodaja, da bodo v SMC novelo zakona sprejeli ne glede na sprejete amandmaje, da "se ta morija konča". Podporo noveli zakona so napovedali še v stranki DeSUS.

Negotova usoda novele zakona

SD novele ne bo podpra, saj kot pravi poslanec Janko Weber saj ne le, da ne uresničuje ustavne odločbe, ampak celo ustvarja novo protiustavnost. NSi bo novelo podprla, če bo DZ izglasoval njihovo dopolnilo, ki govori o 100-odstotnem financiranju javno veljavnega programa tudi v zasebnih osnovnih šolah. Nepovezani poslanki novele trenutno ne podpirata.

Poslanec madžarske narodnosti Laszlo Göncz pa meni, da je bilo določilo 100-odstotno financiranje obveznega in 85-odstotno financiranje razširjenega programa v zasebnih osnovnih šolah, najboljši in sprejemljiv kompromis. Vsa dopolnila, ki so sledila, pa po njegovih besedah ne gredo v pravo smer in si ne zaslužijo podpore.

Glasovanje bo zvečer.