Razplet. Ustavno sodišče je na zadnji lanski seji opravilo tudi preliminarno obravnavo ocene ustavnosti 12. člena zakona o dodatnem davku od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov med finančno in gospodarsko krizo.

Gre za epilog boja Marjana Kramarja za milijonsko nagrado, ki jo je dobil za vodenje NLB. Politika je primer leta 2009 zaradi vsesplošnega zgražanja javnosti, kako je ob potrebni dokapitalizaciji NLB taka nagrada sploh mogoča, to "rešila" z zakonom, ki je vsa dodatna izplačila menedžerjev državnih podjetij obdavčil tudi za nazaj. Kramar je tako skoraj celotno nagrado nakazal davčni upravi in napovedal, da bo uporabil vsa pravna sredstva, da dokaže, da je zakon v nasprotju z ustavo. Oceno ustavnosti je na koncu lani poleti vložilo upravno sodišče, kamor se je Kramar pritožil.

Sodniki še s pomisleki

Ustavni pravnik Lojze Ude pojasnjuje, da preliminarna obravnava na ustavnem sodišču pomeni, da je v tem primeru "očitno vsaj v neki obliki že napisana odločba". Vendar pa si je ustavno sodišče vzelo še nekaj časa. Vzrok za to je lahko, da med sodniki še ni zadostnega soglasja z vsebino odločbe ali pa z obrazložitvijo, pravi Ude. Dodaja, da se glasovanje v takih primerih običajno preloži za dve ali tri seje, redko le za eno, v zahtevnejših primerih pa lahko tudi še za "nekaj mesecev".

Delikatna rešitev

Ude odločanje o tako imenovanem Kramarjevem zakonu ocenjuje za "precej zahtevno stvar, ki je tudi družbeno zelo občutljiva. Na eni strani smo priča zamrznitvam plač v javnem sektorju, tudi tistim, ki imajo zelo nizke, recimo snažilkam, in zamrznitvam pokojnin, ki so pri številnih prav tako zelo nizke, na drugi strani pa so se v podjetjih v državni lasti izplačevale take nagrade." Ude še spomni, da je zakonodaja že v času, ko so se izplačevale te visoke nagrade, nadzornikom dajala možnost, da jih znižajo, pa tega niso storili, nato pa se je to reševalo z zakoni za nazaj, kar je po njegovo "precej delikatno".