Štiriindvajsetletna absolventka, ki zaključuje magistrsko nalogo, je možnost fiktivnega vpisa našla na eni izmed mariborskih srednjih poklicnih šol, kjer so ji celo ponudili ugodno možnost vpisa v ponavljalni letnik za 70 evrov, pa čeprav v to šolo prej nikoli ni bila vpisana. Na šoli pa so vedeli, da se želi vpisati le zaradi statusa in letnika ne namerava dokončati. 

Večina srednjih šol pa bo le za vpis v program srednješolskega izobraževanja za odrasle zahtevala 250 evrov ali več, vsak izpit pa se še posebej doplača.

Status kot dodatna točka na trgu dela

"O fiktivnem vpisu razmišljam, ker se bojim vseh negotovosti, ki jih prinaša to, da nimaš statusa," nam je povedala sogovornica, ki želi naslednje šolsko leto posvetiti predvsem iskanju dela. Ker pa med delodajalci še vedno prevladuje prepričanje, da je študentsko delo najugodnejše, si želi prihraniti možnost dela preko študentske napotnice.

"Razmerje se je sicer nekoliko spremenilo z obračunavanjem prispevkov tudi od študentskega dela, a v večini višji stroški odpadejo le na študente. Prav tako pa v primerjavi z ostalimi oblikami dela študenti pred delodajalci nimajo skorajda nikakršne zaščite."

Fiktivni vpis zahteval delodajalec

Da delodajalci od mladih mnogokrat zahtevajo delo preko študentske napotnice potrjuje tudi 25-letna absolventka, ki ji je delodajalec, ki zaposluje preko tisoč ljudi, po dveh letih opravljanja študentskega dela predlagal, naj si z novim študijskim letom omisli fiktivni vpis, saj bi jo želeli obržati, a je ne morejo zaposliti. Ker je odklonila, bo njen edini vir dohodkov z izgubo statusa pod vprašajem.

Od fiktivnih študentov k fiktivnim dijakom

Fiktivni vpisi, s katerimi si mladi so 26. leta lahko podaljšajo delo prek študentske napotnice in zdravstveno zavarovanje, nikakor niso novost. Na visokošolskem ministrstvu so v preteklosti zaradi fiktivnih vpisov že zaostrili pogoje za študij na visokošolskih in univerzitetnih programih z uvedbo enotne evidence in pravilom, da je brezplačno mogoče študirati le dolžino trajanja študija plus dodatno leto.

V najbolj kritičnem obdobju naj bi bilo po ocenah Študentski organizacije Slovenija (ŠOS) na višjih strokovnih šolah okoli 30 odstotkov navideznih študentov. Število pa naj bi se zaradi omenjenih ukrepov zmanjšalo,"kljub temu, da si je država na račun fiktivnih študentov dolgo fiktivno izboljševala statistike nezaposlenosti mladih," še navajajo na ŠOS-u, a ob tem dodajo, da  gotovo predpisi še vedno kje "puščajo", a to bo pokazal čas.

"Polovica se jih po vpisu na šoli ne oglasi več"

Fiktivni vpisi so tako zdaj večinoma le v domeni srednješolskih izobraževanj za odrasle, česar se zavedajo na ministrstvu kot tudi ravnatelji šol, ki nudijo poklicno izobraževanje odraslih.

Ravnateljica Srednje poklicne in strokovne šole Bežigrad Frančiška Al-Mansour je povedala, da zaenkrat še ne vedo, koliko dijakov se je na izobraževanja vpisalo le zaradi statusa, a v povprečju se polovica vpisanih na šoli ne oglasi nikoli več, dodatnih pet odstotkov pa se med letom izpiše samih.

Foto: Anže Petkovšek Al-Mansour "Na naši šoli dijakov vpisanih na izobraževanja za odrasle ne izpisujemo, ampak jih po pol leta pozovemo, da v primeru, da ne bodo opravili niti enega izpita, jih drugo leto ne bomo več vpisali," je navedla Al-Mansourjeva, ki priznava, da ve za fiktivne vpise, kljub temu, da z vsakim podpišejo osebni individualni izobraževalni načrt. "Vsaj dvajset kandidatov, s katerimi sem se pogovarjala letos, mi je povedalo, da je študentsko delo, njihov edini vir dohodkov,"  pravi Al-Mansourjeva, ki ob tem doda, da je zato fiktivne vpise težje obsojati.  

Izpisov iz šol le malo

Ravnatelji so v preteklosti vojno fiktivnim vpisom napovedali z izpisovanjem dijakov in študentov, ki niso bili prisotni na predavanjih in niso opravljali izpitov med šolskim letom. Le redke šole so takšne izpise nato tudi zares izvedle. Kot poudarjajo na študentski organizaciji pa za tak ukrep v začetku celo ni bilo nobene zakonske podlage.

barbara.erzen@zurnal24.si