Skupščina ZZZS je z večino podprla Sama Fakinu pri vnovični kandidaturi za direktorja zdravstvene blagajne. Samo Fakin zadnje leto dolžnosti direktorja ZZZS, ki upravlja s tremi milijoni davkoplačevalskega denarja, opravlja kot vršilec dolžnosti. Fakin je namreč že pred letom dni dobil podporo skupščine za tretji mandat, vendar njegovega imenovanja nato ni podprl državni zbor, zato je Fakin ostal vršilec dolžnosti. 

• Preberite: Fakin se bo še naprej prijavljal na razpise

Nekateri člani skupščine so danes ugotavljali, da vlada v letu dni od te zavrnitve ni predstavila drugega kandidata, zato so vsi izrazili podporo Fakinu.

Na razpis se je poleg Fakina sicer prijavil še sekretar v inšpektoratu za javni sektor Igor Klinar.

Fakinu je podporo lani odrekla največja parlamentarna stranka SMC, s tem pa tudi ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc. Očitali so muneupoštevanje sklepov vlade, obremenjujoče sklepe računskega sodišča in mu pripisovali soodgovornost za neurejene razmere v zdravstvu. Koalicijska SD je Fakina podprla, podporo mu napoveduje tudi letos. 

Poslanci SMC pa so pred skupščino vztrajali na stališču, da ne vidijo razloga za podporo Fakinu. Slednji je po današnji potrditvi na skupščini zavoda v zvezi s tako držo največje vladne stranke razmišljal, da "bi morala začeti zapirati fronte, ne pa jih odpirati, kot na primer na UKC Ljubljana ali na Onkološkem inštitutu". "Konec koncev vpliva na delo skupščine po zakonu nimajo, soglasje ali nesoglasje k mojemu imenovanju pa je nepomembno," je še dodal.

Ob tokratnem ponovnem izglasovanju Fakina so člani skupščine ugotavljali, da v letu dni ministrstvo za zdravje ni ponudilo drugega kandidata za to mesto, Fakinov program razvoja ZZZS pa so ocenili kot dober in ga tudi večinsko podprli, nihče ni glasoval proti.

Fakin: politika odloča o strokovni funkciji

Fakin, ki je na čelu zdravstvene blagajneže devet let,  priznava, da je po lanski zavrnitvi v parlamentu opravil konkreten premislek o sebi in situaciji, v kateri se je znašel. Kritičen pa je do tega, da ima ključno besedo glede tega, kdo vodi zdravstveno blagajno, politika ter poudarja pomen avtonomije Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

Za zmanjšanje števila zdravstvenih domov

Fakin napoveduje, da se bo ZZZSpod njegovim vodenjem zavzemal za zmanjšanje števila zdravstvenih domov na največ deset, nekako enega na območno enoto ZZZS. Kot primere dobre prakse je izpostavil tri velike slovenske zdravstvene domove, ki dobro in uspešno poslujejo: gorenjski, ljubljanski in mariborski. Ključno se mu zdi enotna in močna upravna služba, ki podpira zdravstveno službo.

"Bolniki ne bi smeli čakati"

Največji problem slovenskega zdravstva ostajajo čakalne dobe, v čakalnih seznamih čaka okoli 200.000 zavarovancev, je danes opozoril Fakin. ga načrta in na koncu preglasovala odločitev skupščine in uveljavila svojo rešitev. "Strinjam se, da bi se dalo z boljšo organizacijo več narediti, a to je naloga ministrstva. Lahko pa tudi mi prevzamemo kako bolnišnico in se preizkusimo v skrajševanju čakalnih dob. A to nekaterim ni všeč," je dejal Fakin, ki je poudaril, da "bolniki ne bi smeli čakati".

Zavzel se je tudi ureditev področja koncesij, novo opredelitev terciarne dejavnosti ter v tem okviru uvedbo individualnih računov za vse zahtevne bolnike. "Danes že lahko dokažemo, da je nek bolnik dražji od povprečnega," pravi. Vzpostaviti bo treba tudi preglednejši sistem pravic iz javnih sredstev, ohraniti univerzalno košarico pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ter izločiti tiste pravice, ki dokazljivo ne prinašajo ustreznih koristi za zdravje ali rezultatov zdravljenja v razmerju do stroškov. O tem bi morala po prepričanju Fakina odločati izključno skupščina ZZZS.

V svoj program je fakin vključil tudi spremembo financiranja obveznega zdravstvenega zavarovanja in izločitev nekaterih zadev, na primer pripravništev ali specializacij, iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.