Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je danes v primeru pritožb slovenskih ribičev proti Hrvaški zaradi izdajanja kazni za ribolov v Piranskem zalivu sprejelo odločitev, da pritožbe na sodišče v Strasbourgu niso dopustne. Sodišče je v odločitvi še poudarilo, da njihova odločitev ne prejudicira prizadevanj Slovenije in Hrvaške, da bi z vsemi razpoložljivimi miroljubnimi sredstvi končali spor glede meje.

Je pa v odločitvi, objavljeni na svoji spletni strani, zapisalo, da bi pritožniki lahko razumno predvideli, da bo njihovo ravnanje v spornih vodah predstavljalo manjše prekrške v skladu z veljavno hrvaško zakonodajo. Zato sodišče meni, da so tožbe očitno neutemeljene v smislu 35. člena evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in jih je zato treba zavrniti.

• Kaos v Medulinu: Spal sem, ko je odjeknila eksplozija

Kot so sodniki zapisali v odločitvi, so pritožniki implicitno zahtevali ugotovitev, da je Hrvaška kršila mednarodno pravo in konvencijo, ker ni spoštovala meje, določene z arbitražno odločbo. V zvezi s tem je poudarilo, da je konvencijo treba razlagati ob upoštevanju mednarodnega prava, kadar je to mogoče. Vendar pa naloga sodišča ni bila preverjanje skladnosti z mednarodnimi instrumenti, temveč s konvencijo.

Ob tem sodišče ugotavlja, da se je sankcioniranje ribičev zaradi nezakonitega prehoda meje in nezakonitega ribolova v hrvaških vodah začelo šele leta 2017. Tega leta je Slovenija uveljavila odločitev arbitražnega sodišče o meji, ki je Hrvaška ne priznava.

Sodišče ugotavlja, da je Slovenija leta 2017 začela izvajati arbitražno razsodbo in začela kaznovati hrvaške ribiče zaradi nezakonitega prehoda meje in nezakonitega ribolova, zaradi česar so hrvaški organi opustili dotedanjo prakso toleriranja dejanj slovenskih ribičev v spornih vodah in začeli izdajati tudi kazenske opomine.

Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušič je dejala, da slovenska stran obžaluje odločitev sodišča. Zagotovila je, da bo država še naprej podpirala ribiče in da odločitev nikakor ne vpliva na arbitražno razsodbo. Hrvaško stran je pozvala, naj čim prej pristopi k implementaciji arbitražne razsodbe. 

Generalni direktor Direktorata za mednarodno pravo in zaščito interesov Marko Rakovec je presenečen nad razlago sodišča, da je izhajalo iz tega, da bi morali slovenski ribiči predvidevati, da jih bodo hrvaški organi kaznovali na podlagi pravilnika, ki ga imajo hrvaški organi sprejetega. Presenečeni so bili tudi nad trditvijo, da se vladi dogovarjata o sklenitvi sporazuma, kar po njegovih besedah ne drži. 

Vlada zdaj tehta različne možnosti, kako zagotoviti nemoten ribolov našim ribičem v slovenskem morju in kako jih zaščititi. Rakovec je poudaril, da je mejo na morju arbitražno sodišče natančno določilo in arbitražni sporazum ni pod vprašajem.

Tri reprezentativne

Foto: Profimedia Policija Piranski zaliv ribiči

Na sodišče so slovenski ribiči in eno podjetje vložili skupno 451 pritožb. Sodišče je pritožbe treh ribičev - Reneja Chellerija, Roberta Radoloviča in Jana Viranta - določilo kot reprezentativne primere, odločitev v njihovem primeru pa bo vplivala tudi na druge.

Ribiči so pritožbe na ESČP vložili jeseni 2022, potem ko so izčrpali vse pravne možnosti na Hrvaškem, vključno z njihovim ustavnim sodiščem.

Veliko razočaranje

Odločitev evropskega sodišča je za veliko razočaranje ocenila tudi zastopnica ribičev Maja Menard, saj je po njenem v celoti sledilo argumentaciji Hrvaške. Pri tem je zelo jasno zavzelo stališče, da hrvaško nepriznavanje veljavnosti arbitražne razsodbe zadostuje, da se postavi pod vprašaj veljavnost arbitražne razsodbe in s tem tudi določitev meje.

"To pomeni, da v bistvu za sodišče na tej podlagi meja med državama sploh ni določena, hkrati pa sodišče šteje, da slovenski ribiči ne morejo veljavno argumentirati, da niso bili zakonito obsojeni po hrvaškem pravu," je dejala. Dodala je, da hrvaško pravo na predvidljiv način določa državno mejo, in sicer je pravna podlaga za takšne obsodbe po mnenju ESČP veljavno vzpostavljena s podzakonskim aktom - pravilnikom hrvaškega ministrstva.

Z vidika zastopnice ribičev se zastavlja veliko vprašanje legitimnosti ESČP, veljavnosti evropske konvencije in položaja posameznikov v tej luči ter na splošno tudi veljavnosti mednarodnega prava za nekatere države.

Zastavlja se vprašanje, kako lahko pravilnik o ribolovnem območju, ki ga izda eno ministrstvo, veljavno določi državno mejo tudi za policijske organe. To poraja tudi vprašanje, ali lahko to naredi vsaka država, je dejala.

"Odločitev sodišča postavlja slovenske ribiče v zelo neugoden položaj, kršene so njihove pravice," je še poudarila. Dodala je, da za ribiče ostaja težka realnost nadaljevanje kazenskih pregonov, postopkov in zelo visoki zneskih glob, ki naj bi skupno dosegale 3,4 milijona evrov.

Pritožba ni mogoča

Zoper današnjo odločitev, ki jo je sprejel mali senat ESČP, po besedah Menardove ni možna pritožba. Po 43. členu evropske konvencije o človekovih pravicah sicer obstaja možnost prošnje oziroma zahteve velikemu senatu, da sprejme zadevo, a statistično gledano ta redko sprejme drugačno vsebinsko odločitev od malega senata.

Na ESČP medtem teče tudi postopek, ki so ga proti Sloveniji sprožili hrvaški ribiči in po navedbah sodišča vložili več kot 800 pritožb. Hrvaški ribiči kazni za ribolov v Piranskem zalivu prejemajo od slovenskih organov. Hrvaški ribiči so tožbo sprožili kasneje kot slovenski, kdaj bo strasbourško sodišče v zvezi z njo sprejelo odločitev, pa ni znano.

dezurni@styria-media.si