Ali bo dogovor mogoč in ali je povezovanje LMŠ, SMC in SAB napoved trajnejšega povezovanja levosredinskih strank, ne le za evropske volitve, sta ključni vprašanji, malo verjetno pa je, da bo odgovor znan kmalu. 

Vsaka stranka s svojimi interesi

Foto: EPA Violeta Bulc Že samo glede tega, kdo bo nosilec morebitne skupne liste, imajo tri koalicijske stranke različne poglede. Medtem, ko v LMŠ pričakujejo, da bo nosilec morebitne skupne liste njihov kandidat, ki bo prav tako kandidat za komisarja pa v SMC želijo, da bi v komisiji ostala sedanja komisarka Violeta Bulc.

Poleg tega se morajo morebitne zaveznice dogovoriti še o kombinatoriki razvrščanja na listo, ki bi vsaki od njih prinesla enega poslanca. 

 "Če bi bil tak dogovor mogoč, bi bil mogoč tudi novi LDS"

 "Če bi bil tak dogovor mogoč, bi bil mogoč tudi novi LDS," meni dolgoletni evropski poslanec Ivo Vajgl, izvoljen na listi Desusa, ki pa, čeprav sodi v isto evropsko skupino kot LMŠ, SMC in SAB, skupino evropskih liberalcev Alde, k sodelovanju ni povabljen. 

SD stavi na Tanjo Fajon

SD bo na vrh svoje liste zagotovo postavil sedanjo poslanko Tanjo Fajon, ki je bila na prejšnjih volitvah izvoljena s preferenčnimi glasovi. V SD, ki napoveduje močno listo na katero naj bi bila uvrščena tudi Dominika Švarc Pipan in Patrik Vlačič, se s tem, da bi komisarja postavljala vladajoča stranka ne strinjajo pač pa želijo, da kandidata oziroma kandidatko predlaga tista stranka, ki bo na volitvah dobila največ glasov. 

Bruseljski POLITICO Sloveniji, ob volilni udeležbi, kot je bila leta 2014, napoveduje dva poslanca iz vrst LMŠ in dva poslanca SD. SD bi tako naredil velik skok iz 8,02 % leta 2014 na 15,88 % konec maja letošnjega leta. LMŠ pa bi prejel na svojih prvih evropskih volitvah 15,72 %. Petega poslanca levo od sredine pa naj bi dobila Levica z rezultatom 7,99 %, s čimer bi  poslansko mesto odžla NSi, ki nja bi tako ostala brez poslanca. SDS naj bi ponovil rezultat iz leta 2014, ko so bili v EP izvoljeni trije njohovi poslanci.  

Prerivanja Evropske volitve: Rivalstvo tako na levem kot desnem polu

Skupaj tudi NSi in SLS?

Vse manj verjetna pa se kaže povezava na desnici. Skupna lista NSi in SLS je na prejšnjih volitvah vsaki stranki prinesla enega poslanca. V SLS želijo, da bi skupaj nastopili tudi letos, v NSi pa temu niso naklonjeni. 

Foto: Saša Despot Alojz Peterle in Ljudmila Novak, NSi Vodstvo NSi bo danes o tem razpravljalo v Dolenjskih Toplicah. Sestanek, na katerem bodo razpravljali tudi o tem, ali bo odločitev o skupnem nastopu prepustili članom, pa naj bi potekal za precej zaprtimi vrati. V NSi morajo namreč streti še en oreh in se odločiti, koga bodo postavili za nosilca liste: izkušenega dolgoletnega poslanca Lojzeta Peterleta ali Ljudmilo Novak, nekdanjo predsednico NSi, ki je stranko vrnila v parlament, pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami pa je vodenje stranke prepustila Mateju Toninu. 

Ankete naklonjene SDS

Vsem skupaj pa lahko štrene premeša SDS, ki mu nekatere evropske ankete napovedujejo še četrtega poslanca. SDS jih ima v EP zdaj tri, skupno ima Slovenija v Evropskem parlamentu, ki je edini evropski organ, kamor so predstavniki voljeni neposredno, osem poslancev. 

Majske evropske volitve bodo po tem, ko so se v številnih državah okrepile populistične in desne stranke, po mnenju analitikov referendum o obstoju Evropske unije. Na prihodnjo sestavo evropskega parlamenta bo pomembno vplivala volilna udeležba, ki je bila v Sloveniji na prejšnjih volitvah nizka, 24 odstotna. 

Volilna udeležba lahko spremeni marsikaj

Slovenija je tako glede volilne udeležbe na repu lestvice evropskih držav, četrta po vrsti med tistimi z najnižjo udeležbo. Pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji, ki jo vodi Manja Toplak, že nekaj mesecev intenzivno izvaja kampanjo "Tokrat grem volit".  S kampanjo skušajo aktivirati predvsem takoimenovane šibke abstinete, torej tiste, ki se sicer zavedajo pomena Evropske unije, vendar zaradi takih ali drugačnih razlogov ne gredo na volišče.

Šibki abstinenti predvsem mladi

Šibki abstineti so predvsem mladi. Tako na volitvah 2014 ni volilo kar 85 odstotkov mladih. "Skušamo spodbudit te sicer proevropske, a neaktivne državljane in jih skušamo aktivirati, da tudi oni svoje znance, prijatelje in družino spomnijo, da gredo na volitve," pravi Toplakova. "Torej ne gre le za to, da so se samo zavežejo, da bodo šli volit, ampak, da tudi pomagajo, mobilizirajo in prepričujejo ljudi, da je to pomembno."

Posameznike, ki bodo pri aktivaciji drugih še posebej dejavni, bodo povabili v pisarno Evropskega parlamenta v Ljubljani, kjer bodo sodelovanje lahko še nadgradili in postali aktivni ambasadorji. V celotni Evropski uniji je bilo decembra v pobudo vključenih milijon ljudi, od tega kar 100 tisoč iz Slovenije.