Komisija je letos poleti objavila drugo poročilo o stanju digitalnega desetletja, ki vsebuje celovit pregled napredka pri prizadevanjih za doseganje digitalnih ciljev, določenih za leto 2030. Njihova ugotovitev? Analiza Komisije kaže, da v sedanjem scenariju skupna prizadevanja držav članic ne bodo dosegla ravni ambicij EU.
Prepričani so, da bodo vrzeli odpravljene le z dodatnimi naložbami na ravni EU in nacionalnih ravneh, zlasti na področju digitalnih znanj in spretnosti, visokokakovostne povezljivosti, uporabe umetne inteligence in podatkovne analitike v podjetjih, proizvodnje polprevodnikov in zagonskih ekosistemov, so zapisali.
Kje je Slovenija?
Prvič so poročilu priložili analizo nacionalnih strateških časovnih načrtov za digitalno desetletje, ki so jih predstavile države članice. V njej so podrobno predstavljeni načrtovani nacionalni ukrepi, dejavnosti in financiranje, ki naj bi prispevali k digitalni preobrazbi EU. Z željo, da bi odpravila ugotovljene vrzeli, je Komisija posodobila tudi priporočila za vsako državo članico EU. Države članice morajo do 2. decembra tega leta pregledati in prilagoditi svoje nacionalne časovne načrte, da bi se uskladile s cilji programa politike evropskega digitalnega desetletja.
Slovenija na tem področju, ki se od lanskega leta lahko pohvali tudi z za to pristojnim ministrstvom za digitalno preobrazbo, ne odstopa. Digitalizacija na več področjih v Sloveniji bolj ali manj uspešno že poteka, res pa je, da so spremembe vidne počasi.
Podjetja se procesov digitalizacije pogosto lotevajo preveč površinsko in brez celostnih organizacijskih sprememb. Kljub naštetim izzivom pa se je Slovenija pri naprednih tehnologijah dobro odrezala predvsem pri uporabi umetne inteligence in storitev v oblaku. Zaostaja predvsem pri analizi velikih količin podatkov. Aktualni podatki pravijo, da 19,1 % slovenskih podjetij uporablja analitiko velikih količin podatkov, kar je še vedno najnižji delež v EU (33,2 %).
Komisija zato ugotavlja, da bi morala Slovenija še naprej izvajati ukrepe za spodbujanje digitalizacije podjetij. Po njihovem mnenju bi to morali početi s hitrim izvajanjem in dopolnjevanjem prizadevanj za zagotavljanje podpornih okvirnih pogojev, vključno z visoko usposobljeno delovno silo, zlasti za mala in srednje velika podjetja ter zagonska podjetja.
Je pa naša država nad povprečjem EU pri dostopu do elektronskih zdravstvenih kartotek za državljane (Slovenija: 80 %; EU: 72).
Bolj uspešna je po ugotovitvah strokovnjakov Slovenija na področju digitalne infrastrukture, kjer se je dobro izkazala s pokritostjo z visokozmogljivostnim omrežjem (VHCN) in optičnimi vlakni. A tudi tu izzivov ne manjka, kot ključna ostajata povezljivost na podeželju in splošna pokritost z omrežjem 5G. Pokritost z visokozmogljivostnim omrežjem je namreč le nekoliko nad povprečjem EU (Slovenija: 76 %; EU: 73 %), pri čemer najbolj izstopa slovensko podeželje, kjer je pokritih le 51 % gospodinjstev. Splošna pokritost s 5G se je znatno povečala, in sicer s 37 na 64 %, vendar je še vedno krepko pod povprečjem EU, ki znaša 81 %.
Kot rešitev na tem področju vidijo v sofinanciranju projektov zasebnih investitorjev za gradnjo infrastrukture na belih lisah, pri čemer bo ključno sodelovanje v večdržavnih projektih, kot so evropski konzorciji digitalne infrastrukture. Da bi pridobila dostop do virov in znanja na strateških področjih, se je Slovenija tako že prijavila k petim novonastalim evropskim konzorcijem digitalne infrastrukture, ki bodo pomagali krepiti vlogo Slovenije.
Izzivov ne manjka, ključno sodelovanje
Digitalni napredek Evrope in umetna inteligenca sta bili tudi med osrednjimi temami konference Game changer, ki je v sredini novembra potekala v Sloveniji. Predstavniki Generalnega direktorata za komunikacijska omrežja, vsebine in tehnologijo pri Evropski komisiji so takrat predstavili najnovejše podatke, kako v letu 2024 zares napredujemo na poti digitalne, konkurenčne in odporne Evrope.
Kljub izzivom na področju evropske ekonomije se po besedah Komisije digitalizacija odvija izjemno hitro. Čeprav je napredek počasnejši, kot so sprva predvidevali in cilji posledično ne bodo doseženi, menijo, da so države članice na pravi poti. "Ti načrti so bili namenoma zelo ambiciozni, saj smo s tem želeli države članice spodbuditi k aktivaciji. Zavedati pa se moramo, da načrti obstajajo komaj dve leti in bodo rezultati vidni čez nekaj časa. Ključno je predvsem sodelovanje držav članic, njihov odziv ter predstavitev delujočih praks, kar bi napredek le pospešilo," so pojasnili za Žurnal24.
Prepričani so, da je treba vlagati v digitalno infrastrukturo, s katero bo Evropa postala konkurenčnejša. Z vprašanjem, če ne bi bilo smiselno poleg finančnih naložbah več poudarka nameniti izobraževanju, so se strinjali. Pojasnili so, da so v prihodnjih letih več poudarka namenili prav izboljšanju (splošnih) digitalnih spretnosti, ki jih želijo do leta 20230 prenesti med vsaj 80 % evropske populacije. Države članice trenutno že preučujejo številne pristope, kako to doseči, in si med seboj izmenjujejo ugotovitve ter priporočila. Obenem si pri Komisiji prizadevajo si, da bi bilo v Evropi v prihodnosti vsaj 20 milijonov ICT strokovnjakov.
In kako uspešna je na področju digitalizacije Slovenija? Iz Evropske komisije so nam odgovorili, da so zadovoljni, da je Slovenija večkrat pokazala veliko mero ambicij in prizadevanj za izboljšave, tako na področju sprejemanja strateških načrtov kot pri implementaciji namer v praksi, kar naj bi že prineslo rezultate.
Po njihovih opažanjih pa bi bilo treba v Sloveniji nujno dvigniti nizek odstotek digitalnih spretnosti med splošno populacijo, kot tudi dvigniti število strokovnjakov na tem področju, ki jih trenutno primanjkuje. Vse to bi digitalizacijo v Sloveniji pospešilo.
dezurni@styria-media.si