V proračunu za leto 2013 je vlada načrtovala, da bo letos počrpala 1,1 milijardo evrov evropskih sredstev, a je po polovici leta Slovenija dobila le 185 milijonov evrv. Z ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) so nam sicer sporočili, da je realizacija izplačil zaradi rebalansa državnega proračuna 25 in ne 16,9 odstotna, do konca leta pa da načrtujejo porabiti vsa sredstva, ki so naši državi na voljo v Bruslju.

Tveganja za izgubo sredstev realna

Toda v poročilu, ki so ga na MGRT pripravili za vlado, priznavajo, da letos obstaja precejšnja verjetnost, da evropskih sredstev pri kohezijskem skladu, torej na področju okoljske in prometne infrastrukture, ne bomo počrpali: „V letu 2013 je treba certificirati namanj za 149,9 milijona evrov sredstev iz kohezijskega sklada, da se izognemo tveganju izgube sredstev. Glede na trenutno dinamiko ter napoved izplačil iz državnega proračuna lahko rečemo, da obstaja realno tveganje izgube sredstev.“ Za prepočasno črpanje krivijo objektivne razloge: stečaje gradbenikov, pritožbe v postopkih javnega naročanja in likvidnostne težave občin. Pri tem pa priznavajo, da se zastoji na projektih pojavljajo tudi zaradi dolgih birokratskih postopkov znotranj ministrstev in pomanjkljivih specifičnih znanj, predvsem s področja javnega naročanja.

Najmanj učinkovito je kmetijsko ministrstvo

Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje so v prvi polovici leta počrpali le 7,6 odstotka sredstev, ki jih imajo na voljo v bruseljski blagajni. „V kolikor se dinamika izvajanja ne bo pospešila, obstaja resno tveganje za izgubo sredstev na področju okoljske infrastrukture,“ ocenjujejo na MGRT. Najbolj učinkoviti so pri črpanju na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, kjer so letos iz Bruslja dobili že več kot polovico predvidenega denarja.

Izogniti se želijo gospodarski škodi

„Ker je uspešno črpanje kohezijskih sredstev odvisno od uspešnih projektov MGRT, se aktivno odpravlja nepotrebne ovire in težave za izvajanje projektov. Skupaj s pristojnimi resorji se vodi aktivnosti za pospeševanje črpanja evropskih sredstev, odpravo zaostankov in poenostavitve administrativnih postopkov,“ pojasnjujejo na MGRT. Dodajajo, da je vlada že lani odobrila za 452 milijonov evrov dodatnih pravic porabe z namenom, da bodo lahko odobreni nekateri projekti, ki so pripravljeni in so trenutno na čakalni listi: „S tem bodo sredstva iz vsebin, kjer je črpanje slabše, preusmerjena na tista področja, kjer je mogoče doseči boljše gospodarske in finančne učinke. Z ukrepi namreč želimo zmanjšati nevarnost izgube sredstev evropske kohezijske politike za obdobje 2007–2013 in se izogniti gospodarski škodi, ki bi lahko nastala zaradi neizvajanja že potrjenih projektov oziroma neupravičenih stroškov v njihovem okviru.“