Tako je danes v Strasbourgu poudaril prvi podpredsednik komisije Frans Timmermans. Komisija k temu dodaja, da je pripravljena pomagati k zagotovitvi celovite in pravične uresničitve sodbe arbitražnega sodišča.

Komisija tudi pozdravlja srečanje slovenskega in hrvaškega premierja Mira Cerarja in Andreja Plenkovića 12. julija ter da sta se strani dogovorili, da do takrat ne bo nikakršnih enostranskih dejanj.

V parlamentu različni pogledi

Vodja skupine Evropske ljudske stranke (EPP) Manfred Weber je o arbitražni razsodbi o meji med Slovenijo in Hrvaško dejal, da morata državi najti pot in še naprej voditi dialog. Vodja evropskih liberalcev (Alde) Guy Verhofstadt  pa je Evropsko komisijo že v ponedeljek pozval, naj pomaga stranema uresničiti odločitev sodišča.

Beneluks že prej podprl Slovenijo

Predsedniki vlad Belgije, Nizozemske in Luksemburga so že pred tem objavili skupno izjavo glede arbitraže o meji med Slovenijo in Hrvaško, v kateri Ljubljano in Zagreb pozivajo k spoštovanju arbitražne odločitve. V izjavi, objavljeni na spletni strani luksemburške vlade, so poudarili tudi pomen vladavine prava. Obe strani so pozvali "k spoštovanju arbitražne odločitve v konstruktivnem duhu".

Foto: Saša Despot Karel Erjavec
Zunanji minister Karl Erjavec pričakuje, da bo EK nadaljevala retoriko, ki jo je imela pred razsodbo arbitražnega sodišča o meji med Slovenijo in Hrvaško, to je v smeri poziva spoštovanja sodbe. "Bil bi zelo presenečen, če bi komisija negirala vladavino prava," je dejal. 

Na vprašanje, ali ima EU sploh možnost pritiska na našo južno sosedo, ki ne priznava razsodbe arbitražnega sodišča, je Erjavec odgovoril z besedami, da za to obstaja diplomacija. Evropska komisija ima po njegovem prepričanju mnogo instrumentov, kako doseči, da posamezna članica spoštuje mednarodno pravo. Teh izkušenj je precej, je pristavil.

Erjavec pričakuje protestno noto

Dejal je še, da danes pričakujejo protestno noto, ki jo je Hrvaška napovedala po incidentih v Piranskem zalivu. Nanjo bodo, kot napoveduje slovenski zunanji minister, takoj odgovorili.

Z njeno vsebino je seznanjen, ob čemer kot največjo netočnost izpostavlja navedbo, da je pred 25. junijem 1991 morska meja med državama tekla po sredini Piranskega zaliva. V nekdanji Jugoslaviji po njegovih besedah teritorialne vode med republikami sploh niso bile razmejene.

Foto: Saša Despot meja

Incidenti ne bodo pomagali do mirne rešitve

Erjavec je spomnil na poziv hrvaške predsednice Kolinde Grabar-Kitarović, naj se Slovenija vzdrži enostranskih dejanj. Ob tem je slovenski zunanji minister tudi Hrvaški enako sporočil, naj se vzdrži enostranskih dejanj.

Incidenti v Piranskem zalivu po njegovem mnenju ne prinašajo pogojev za to, da bi lahko to zadevo "v miru in skozi dialog rešili". Spomnil je tudi na besede hrvaškega premierja Andreja Plenkovića, da je potreben dialog med državama. "Mi se s tem povsem strinjamo, vendar za dialog glede implementacije arbitražne razsodbe," je dodal slovenski zunanji minister.

Premier Miro Cerar je sicer v ponedeljek poudaril, da morajo za zdaj vsi ravnati tako kot pred arbitražno razsodbo, tudi v Piranskem zalivu.

Erjavec: Treba je imeti mirne živce

Erjavec je ob tem izrazil upanje, da se bo dialog začel 12. julija, ko v Ljubljano pride Plenković. "Treba je biti potrpežljiv, imeti mirne živce, diplomacija pa mora pač nadaljevati svoje delo," je dodal.

Prvak SD Dejan Židan je v izjavi novinarjem povedal, da si od Evropske komisije želi preprosto sporočilo, da je treba evropski pravni red spoštovati. "Če pa bo to politično sporočilo, kjer se bo kupčkala politična moč EPP, kateri pripada hrvaška vlada, bo to slab signal," je pristavil Židan, ki je za zdaj še optimističen.

dezurni@zurnal24.si