Objavila bo namreč prvo poročilo o makroekonomskih neravnovesjih, v katerem bo ocenila, za katere države je potrebna poglobljena analiza tveganj.

To poročilo je prvi korak v procesu preprečevanja in odpravljanja makroekonomskih neravnovesij, ki je bil uveden v sklopu novega svežnja pravil, imenovanega šesterček. Nova pravila, ki so poleg tega namenjena krepitvi proračunske discipline, veljajo od sredine decembra lani.

Šesterček uvaja postopek zaradi čezmernih makroekonomskih neravnovesij po vzoru postopka zaradi čezmernega javnofinančnega primanjkljaja. V primeru makroekonomskih neravnovesij je postopek sicer bolj kvalitativen in temelji na nizu makroekonomskih kazalcev.

Preventivni del postopka

Poročilo, v katerem bo komisija opredelila države z neravnovesji, za katere bo potrebna poglobljena analiza, spada v preventivni del postopka. Komisija lahko po poglobljeni analizi državi poda preventivna priporočila, če presodi, da bi lahko neravnovesja postala prevelika.

V resnih primerih pa lahko proti državi sproži korektivno fazo postopka. To pomeni, da mora država Bruslju posredovati akcijski načrt za odpravo neravnovesij z jasnim časovnim okvirom za njegovo izvedbo. Če dvakrat ne posreduje zadovoljivega načrta, je predvidena finančna kazen.

Dvofazni postopek finančnih sankcij sicer velja samo za države v območju evra. Če država ne bo izvajala načrta za odpravo neravnovesij, bo uvedena prva faza sankcij – obrestni depozit v višini 0,1 odstotka bruto domačega proizvoda. V primeru vztrajnih kršitev bo to postala globa.