V EU z današnjim dnem stopa v veljavo uredba o evropski državljanski pobudi, ki državljanom unije omogoča, da od Evropske komisije zahtevajo spremembo evropske zakonodaje na področju politik v pristojnosti EU. Državljansko pobudo mora podpreti najmanj milijon državljanov EU iz najmanj četrtine od 27 držav članic.

Pobuda, ki jo prinaša lizbonska pogodba, državljanom unije daje priložnost za vzpostavitev neposrednega stika z evropskimi institucijami. Z njo imajo enako možnost kot Svet EU in Evropski parlament predlagati določene zadeve Evropski komisiji.

Državljansko pobudo mora podpreti vsaj milijon državljanov EU iz vsaj sedmih od 27 držav članic. V vsaki od teh sedmih držav članic je treba zbrati vsaj najmanjše potrebno število podpisov - od 4500 podpisov na Malti do 74.250 podpisov v Nemčiji. V Sloveniji bo treba zbrati najmanj 6000 podpisov državljanov.

Milijon še ne bo zakon, bo pa razprava

Vse pobude, ki bodo zbrale milijon podpisov, bodo deležne vsaj javne obravnave. Evropska komisija bo morala državljansko pobudo proučiti in v treh mesecih sporočiti, ali lahko pripravi zakonodajni predlog ter javno utemeljiti svojo odločitev o nadaljnjem (ne)ukrepanju. Pripraviti bo morala tudi priročnik za državljane, vzpostaviti informacijske točke in omogočiti brezplačen dostop do programske opreme za zbiranje podpisov na spletu.

Predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz je začetek veljavnosti državljanske pobude označil za "velik dan za participativno demokracijo". "Čudovito je, da lahko sedaj državljani neposredno v političnem procesu zahtevajo stvari, ki se jim zdijo dobre," je še menil in ob tem posvaril pred prevelikimi pričakovanji.

Podpredsednik Evropske komisije Maroš Šefčovič pa je izrazil upanje, da bo državljanska pobuda prispevala k razvoju resničnega evropskega demosa oziroma da se bodo državljani zavedli svojih političnih pravic.