V galeriji si lahko ogledate fotografije Aleša Čerina s prvega dne izvajanja projekta.
"Ideja je, da tisto, kar si odtrgam od ust, dam v dobrodelne namene. Nimam finančnih težav, tako kot veliko ljudi pri nas, a veliko jih tudi ne zna z denarjem. Ne vedo, koliko dajo za stvari. Ne gre za škrtarjenje, gre za eksperiment in dobrodelnost," svoj Projekt 1 € na dan predstavi Aleš Čerin.
Projekta se je lotil 20. septembra, vztrajal pa bo 61 dni. "Cilj bom poskusil doseči vsak dan, a mi zagotovo ne bo vedno uspelo. Kakšen dan lahko pojem za več, kar moram nadomestiti naslednje dneve," priznava na blogu, kjer lahko ves čas spremljate potek projekta. Ideja za projekt je zrasla po objavljenem podatku svetovne banke, da ekstremno revni preživijo z 0,96 evra na dan. Odločil se je preizkusiti, kako se v Sloveniji da preživeti z evrom na dan.
"Kar bo razlike med dnevno porabljenim denarjem za hrano in desetimi evri, gre v dobrodelne namene. V optimalnih razmerah bo to zneslo 270 evrov na mesec. Denar bom nakazal misionarju Pedru Opeki, ki skrbi za revne otroke na Madagaskarju. Podprl bom projekt Obrok riža na dan – vsak dan. Po koncu projekta bom denar nakazal v enkratnem znesku in potem še tri leta nakazoval po pet evrov na mesec. S petimi evri misijonar kupi 10 kilogramov riža," pravi Čerin.
- povečati zavedanje pri sebi in v družbi o tem, da velik del sveta živi za precej manj kot en evro na dan. "Do zdaj pravzaprav sploh nisem pomislil, koliko porabim za hrano vsak dan. Priznam, da se včasih prenažiram – brez potrebe."
- izraziti hvaležnost "za to, da mi sploh ni treba razmišljati, kje bom dobil hrano vsak dan, kje bom pil, kako se bom oblačil".
- postaviti zgled vsem, da se da živeti zdravo in trajnostno tudi z veliko manjšimi sredstvi. "Izračunal sem, da zdaj za hrano v poprečju porabim okoli 4 evre na dan, kar po moji oceni niti ni veliko. Porabo bom torej poskusil zmanjšati za kar štirikrat. Izziv bo velik."
- iskati alternative, denimo v lastni pridelavi hrane in iskanju drugačnih načinov nakupa.
"Nikoli nisem pomislil, koliko hrana stane"
Na vprašanje, kako potekajo prvi dnevi projekta, odgovarja: "Samega sebe spodbujam k temu, da razmišljam o tem, koliko je pravzaprav hrana vredna in kako se da z veliko manjšimi stroški preživeti, če se le malo potrudimo." Priznava, da mu začetek ni popolnoma uspel, saj je včeraj porabil 1,41 evra – a treba je dodati, da je 9 ur preživel v hribih. "Šele zdaj sem se začel zavedati, da v življenju nikoli nisem pomislil, koliko hrana stane. Moja misel ni, kje bom dobil hrano. Zdi se mi dobro, da začnemo razmišljati o tem, koliko hrane zmečemo stran. Ne mislim biti revež, ne bom kupoval najbolj poceni stvari. Prav tako ne mislim živeti od kruha in vode, ker vem, da se da. Živel bom čim bolj zdravo, tudi če bo šlo čez en evro."
Opeka ga je prepričal s pristopom
Za Opeko se je odločil na podlagi preteklih izkušenj. "Navdušuje me s svojim načinom pomoči. Ljudem, razen otrokom, ne daje zastonj. Ostali si morajo hrano zaslužiti. Z njim sem se pogovarjal in njegov pristop mi je zelo všeč, tako da bom denar raje dal njemu kot pa Karitasu ali Rdečemu križu."
Sploh vemo, kaj jemo?
Upa, da bo s svojim projektom povečal zavedanje, "da se da živeti tudi drugače. Včasih gledam po supermarketih, kaj vse ljudje mečejo v nakupovalne vozičke: predelano, prazno, osiromašeno hrano. Kupujejo recimo smokije, puhlice. Torej energetsko, mineralno, vitaminsko zanemarjeno hrano za velik denar." In za konec dodaja še, da bi bil vesel, če bi ljudje to "začutili kot spodbudo za premislek o načinu življenja".