Višina primanjkljaja pobranega davka na dodano vrednost v članicah EU ustreza šestnajstim odstotkom skupnih pričakovanih letnih prihodkov iz naslova DDV. Primanjkljaj predstavlja razliko med pričakovanimi prihodki in dejansko pobranim zneskom. 

Leta 2012 se je ocenjeni znesek DDV, ki bi ga lahko pobralo 26 držav članic, povečal za 2,2 odstotka, medtem ko se je dejansko pobrani DDV povečal za skromnejša dva odstotka. Posledično se je primanjkljaj DDV povečal za šest milijard evrov, na omenjenih 177 milijard evrov.

Delež nepobranega davka se je gibal med petimi odstotki, kolikor je znašal na Finskem in Nizozemskem, in 44 odstotki v Romuniji. Slovenija se po teh podatkih uvršča pod povprečje. Leta 2012 je primanjkljaj DDV v Sloveniji znašal 270 milijonov evrov oz. devet odstotkov, kar je enak delež kot leto poprej, ugotavlja raziskava.

Razlogi za primanjkljaj tičijo v goljufijah, stečajih, plačilni nesposobnosti, statističnih napakah, zamudah pri plačilih in izogibanjih plačilu. Komisija je članicam svetovala, naj  prenovijo svoje davčne sisteme, da bodo spodbujali k izpolnjevanju predpisov, odvračali od utaj in izogibanja plačevanju davkov ter izboljšali učinkovitost pobiranja davkov.