V EU27 so zaposleni za polni delovni čas v drugem letošnjem četrtletju v povprečju delali 0,7 ure manj na teden kot pred letom dni, v evroobmočju pa za 0,8 ure manj, ugotavljajo na Evrostatu.

Obseg delovnih ur v enem tednu se je v sedemindvajseterici tako zmanjšal na 40,3 oziroma na 40. Upad so zabeležili v 24 od 27 članicah, največji pa je bil v Estoniji (-1,5 ure), najbolj pa se je povečal v Litvi (1 ura). Med državami z največjim zmanjšanjem dolžine delovnega časa se je znašla tudi Slovenija (-1,1 ure)

Povečal se je tudi obseg dela za določen čas, kar je posledica tega, da delodajalci namesto,da odpuščajo, zmanjšajo dolžino delovnika in zaposlijo delavce za določen delovni čas oziroma uporabijo kakšno drugo fleksibilno obliko zaposlitve. Zato se je kljub upadu gospodarske aktivnosti za okoli pet odstotkov v EU27 in evroobmočju,  zaposlenost zmanjšala le za okoli dva odstotka.

Močno povečanje nestalnega dela
Slovenija se je med državami, kjer se je najbolj povečal obseg zaposlitev s skrajšanim delovnim časom uvrstila na četrto mesto. Število tovrstnih zaposlitev se je povečalo za 1,7 odstotne točke in sedaj pomeni že skoraj 11 odstotkov celotne delovne populacije.

Najbolj nastradali neizobraženi
Stopnja zaposlenosti je v celotni evropski povezavi upadla za 1,9 odstotka na 227 milijonov ljudi, na območju skupne valute pa je ta upad znašal 1,8 odstotka, številka pa se je ustavila pri 145 milijonih. Najslabše so jo odnesle skupine z nizko stopnjo izobrazbe, tudi v Sloveniji.

Med slabše izobraženimi je pri nas v drugem četrtletju na medletni ravni delo izgubilo 12 odstotkov ljudi, med srednje izobraženimi 0,3 odstotka, v skupini višje izobraženih pa so jih je 3,3 odstotka našlo novo zaposlitev.