Evropska komisija je danes ocenila, da je treba opraviti poglobljeno analizo makroekonomskega stanja v 12 članicah Evropske unije, tudi v Sloveniji.

Komisija je v poročilu zapisala, da so razlogi za poglobljeno analizo stanja v Sloveniji "hitro kopičenje notranjih neravnovesij z velikim naraščanjem stroškov dela na enoto proizvoda, zadolženosti v zasebnemu sektorju in cen nepremičnin" ter "visoko zadolženi bančni sektor, ki je pod občutnimi pritiski, saj je gospodarstvo v zgodnji fazi težkega procesa razdolževanja".

Slovenija in še enajst članic Unije je izpostavljenih, ker jim po oceni komisije grozijo škodljiva makroekonomska neravnovesja, kot so izguba konkurenčnosti, visoka raven zadolženosti ali prenapihnjene cene premoženja. A šele poglobljena analiza bo pokazala, ali makroekonomska neravnovesja v teh državah res obstajajo in ali so škodljiva, so pojasnili v komisiji.

V primeru odkritih neravnovesij sledijo priporočila

Komisija je to ocenila v prvem poročilu o makroekonomskih neravnovesjih, ki je prvi korak v procesu preprečevanja in odpravljanja makroekonomskih neravnovesij.

Ta je bil uveden v sklopu novega svežnja pravil, imenovanega šesterček, ki velja od sredine lanskega decembra. Poleg krepitve nadzora nad makroekonomskimi neravnovesji so nova pravila namenjena krepitvi proračunske discipline.

Okrepljen nadzor nad makroekonomskimi neravnovesji je po Rehnovih besedah potreben, saj je kriza osvetlila tveganja teh neravnovesij na finančno stabilnost in gospodarske obete ter s tem na blaginjo Evropejcev.

"Zdrave fiskalne politike ter zgodnje odkrivanje in odpravljanje tveganih gospodarskih neravnovesij so nujni pogoji za vrnitev k vzdržni rasti in delovnim mestom," je poudaril Rehn.

Če bo poglobljena analiza pokazala, da v omenjenih 12 državah obstajajo makroekonomska neravnovesja, bo komisija tem članicam priporočila, kako naj ukrepajo, da bi jih odpravile.

Če se ravnovesja ne odpravijo, sledijo prisilni depoziti ali globe

Analiza komisije bo tako po Rehnovih navedbah usmerila priprave nacionalnih reformnih programov, ki jih morajo države aprila posredovati Bruslju.

To je preventivni del procesa. V resnih primerih, torej če država ne bo ustrezno ukrepala na podlagi priporočil, pa lahko komisija proti državi sproži korektivno fazo postopka.

To pomeni, da mora država Bruslju posredovati akcijski načrt za odpravo neravnovesij z jasnim časovnim okvirom za njegovo izvedbo. Če dvakrat ne posreduje zadovoljivega načrta, je predvidena finančna kazen.

Dvofazni postopek finančnih sankcij sicer velja samo za države v območju evra. Če država ne bo izvajala načrta za odpravo neravnovesij, bo uvedena prva faza sankcij – obrestni depozit v višini 0,1 odstotka bruto domačega proizvoda. V primeru vztrajnih kršitev bo to postala globa.

Postopek zaradi prekomernih makroekonomskih neravnovesij je podoben postopku zaradi prekomernega javnofinančnega primanjkljaja, vendar je bolj kvalitativen in temelji na desetih makroekonomskih kazalcih.

Ti so: saldo tekočega računa, neto položaj mednarodnih vlaganj, realni efektivni menjalni tečaj, delež v svetovnem izvozu, stroški dela na enoto proizvoda, razvoj cen nepremičnin, kreditni tok zasebnemu sektorju, zadolženost zasebnega sektorja, javni dolg in stopnja brezposelnosti.