Po podatkih Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) se je število samostojnih podjetnikov (s. p.) januarja podvojilo. Decembra jih je bilo na novo ustanovljenih 734, januarja že 1.467. “Zgolj iz številčnih podatkov poslovnih subjektov brez vpogleda v predloženo dokumentacijo ni mogoče podati trdnih razlag za ugotovljeni trend,” pravijo na Ajpesu. Zato ni jasno, ali so razlogi za rast s. p. tudi v uvedbi 8,85 odstotka prispevka za primer invalidnosti in smrti od bruto honorarja na avtorski pogodbi, zaradi česar so avtorske pogodbe za številne delodajalce postale predrage. Posledično so si morali delavci marsikje odpreti s. p.

Nihče nima vseh podatkov

Na avtorske pogodbe delajo številni mladi, ki imajo status študenta, prejemajo pokojnine po starših ali štipendije, vendar se ti transferji z odprtjem s. p. izključujejo. “Glede alternative avtorski pogodbi, kar je lahko dopolnilni oziroma popoldanski s. p., sem bil na Davčni upravi Republike Slovenije (Durs), pisal sem na Ajpes, klical na upravno enoto, od koder so me spet usmerili na Durs, potem z Dursa na zavod za zdravstveno zavarovanje, nato na zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz),” razlaga bralec s statusom študenta. “Vsi (razen na Zpizu) samo navajajo zakone, ki jih ne znajo konkretno razložiti,” dodaja.

Problem dopolnilnega s. p.

Ker bi moral tudi za dopolnilni s. p. plačevati redne prispevke in skleniti zdravstveno zavarovanje, bralec ne bi mogel biti več zavarovan po starših. Prav tako bi izgubil pokojnino po materi. “Prišel sem do zaključka, da se avtorske pogodbe ne izplača zamenjati z s. p., ker bi imel veliko več stroškov,” trdi. Delo na študentsko napotnico se za zdaj sicer ni podražilo.