Minimalci. Z dvigom minimalne plače s 597 na 734 evrov bruto, ki ga je za 1. marec obljubila vlada, bodo višji tudi prispevki za socialno varnost za številne samozaposlene. Tisti, ki za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje ter starševsko varstvo trenutno plačujejo minimalnih 228 evrov na mesec, bodo po sprejemu zakona o minimalni plači v državno blagajno na mesec prispevali dobrih 52 evrov več. Na leto to znese dodatnih 626 evrov.
Subvencije za samozaposlitev se zaradi višjih prispevkov ne bodo zvišale in ostajajo 4.500 evrov, pojasnjujejo na ministrstvu za delo. Vendar pa bodo posamezniki, ki bodo prejeli subvencijo, po novem obvezani ostati samozaposleni le eno leto namesto dveh, pravi Kotolenko. “To bi lahko tretirali kot olajšavo na spremenjene razmere,” meni.
Že zdaj komaj plačuje
“Od zdaj bom še bolj delala, a bo slabše zame, ker bom imela manjšo plačo. Že zdaj plačujem minimalne prispevke, in to komaj. Upam, da podjetja zato ne bo treba zapreti, a če ne bom zmogla, ga bom. Bom šla pa na cesto in naj me potem država živi. Bom pač še eden več z državno podporo,” je za Žurnal24 povedala 40-letna šivilja iz Ljubljane, ki ni želela biti imenovana.
Niti Danny ne ve
Tudi na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) ocenjujejo, da bo najbolj udarilo po tistih, ki si kruh služijo v storitvenih dejavnostih. Koliko samozaposlenih bo zato moralo zapreti podjetja, pa si ne upajo napovedati. “Sprašujete o stvareh, ki jih niti Danny ne ve,” nam je odgovorila Tanja Hrovatin Radobuljac z OZS.
Vodja sektorja za programe zaposlovanja na ministrstvu za delo Zoran Kotolenko pa je prepričan, da višji prispevki ne bodo potopili samostojnih podjetnikov: “Če samostojni podjetnik ne zmore dodatnega stroška 600 evrov v celem poslovnem letu, potem mislim, da ne bo propadel zaradi prispevkov, temveč zaradi tega, ker preprosto nima dela ali ne dobi plačila.”
Kotolenko zato tudi ne pričakuje, da bi espeji, ki so na zavodu za zaposlovanje prejeli subvencije za samozaposlitev, te množično vračali in odstopali od pogodb. Po njegovih besedah v dveh letih propade le odstotek samozaposlenih, po treh letih pa jih posluje še 70 odstotkov. “Bolj gre za to, da so lani nekateri iskali izhod iz krize tudi v samozaposlitvi, brez jasne ideje, kaj bodo počeli. Espeji niso domača denarnica, tega se je treba zavedati. Nekateri med njimi bodo verjetno zašli v težave, ker so razmere na trgu težje – ker so mali subjekti bolj na udaru, kar se tiče neplačevanja,” je povedal sogovornik.