"Dvomimo, da ima premik najvišjega možnega plačnega razreda za eno od skupin javnih uslužbencev, kakršno koli povezavo z interventnimi ukrepi. Gre za tujek oziroma podtaknjenca, ki je vladi omogočil, da se je izognila natančno določenim postopkom za spreminjanje plačne lestvice v javnem sektorju," je poudaril predsednik sindikata šolnikov Branimir Štrukelj.

"Izvršilna oblast ne spoštuje pravil zakonodajnega postopka. S tem ukrepom se posega v zakon o sistemu plač v javnem sektorju. Če želimo, da pride do teh sprememb, imamo v zakonu predviden postopek, kako se to doseže," dodaja Iztok Ščernjavič, odvetnik, ki je sindikalistom pomagal pripraviti zahtevo.

Državni zbor je sprejel tudi sklep o prepovedi referenduma o tem zakonu, a po ocenah sindikatov ustava takšne prepovedi ne dopušča. Prepričani so tudi, da ukrep nima nobenega vpliva na preprečevanje epidemije covida-19.

"Smo proti eroziji pravne države, ki se širi z Gregorčičeve, kot se širi epidemija po državi," je bil oster Štrukelj.  

Foto: Saša Despot Branimir Štrukelj

"Zahteva za presojo ustavnosti se vlaga zaradi napak v zakonodajnem postopku in ne zaradi vsebine. Težava zakona je, da vsebuje 48. člen, zaradi katerega bo del zaposlenih povsem brez razloga postavljen v slabši položaj glede na zdravnike in zobozdravnike. To ne sodi v interventni zakon," pojasnjuje Ščernjavič.

Vlagajo tudi predlog za začasno zadržanje 48. člena. "Nihče ni nad pravom, niti oblast. Država je s svojimi ravnanji vzor državljanom. Če se taka ravnanja ponavljajo, se počasi tudi državljani ne bodo več držali pravil," še poudarja Ščernjavič.

Škodljivih posledic z zadržanjem po njegovem ne bo: "Če je vlada želela nagraditi zdravnike za spopadanje z epidemijo, lahko to še vedno naredi z dodatki, kot so to enkrat že naredili. Tudi plače lahko spremeni, a to terja pred tem usklajevanje s socialnimi partnerji."  

Sindikati javnega sektorja so na vlado naslovili tudi zahtevo, da se začnejo zakoniti postopki za spremembo plačne lestvice, a odgovora še niso prejeli. "Le na tak način bi bilo plačno lestvico mogoče spreminjati, a ne le za izbrance, pač pa za vse plačne razrede," je še poudaril Štrukelj.

Moti jih tudi, da ima vlada dvojna merila. "Za 26 tisoč zaposlenih v javnem sektorju, ki so na spodnjem delu plačne lestvice in morajo prejemati doplačilo iz državnega proračuna, da dosežejo minimalno plačo, se že več kot pol leta ne premakne nič. Vlada se dela, da se pogaja. Na drugi strani pa za eno skupino, ki ima veliko večji družbeni vpliv, zadeva se praktično čez noč lahko enostavno spremeni," je kritičen Štrukelj.