Pravite, da si upate biti kritični do vlade, ker nimate česa izgubiti.
Na to mesto sem prišel, ker sem bil v pravem trenutku na pravem mestu, ni pa to bila neka zelo pomembna življenjska ambicija.

Na razpis ste se vseeno prijavili ...
Prijavil sem se, ker so takrat potrebovali strokovnega generalnega direktorja. Nimam česa izgubiti, ker je to, kar sem dosegel, več, kot sem kdaj pričakoval, in ker bom, tudi če ne bom več generalni direktor, to mesto izgubil s čisto vestjo.

Ali vlada še vedno vztraja pri znižanju RTV-prispevka?
Upam, da bodo kljub vsemu razumeli, kaj takšno znižanje RTV-prispevka pomeni za javni zavod, in o tej odločitvi še enkrat razmislili.

Se vam po četrtkovi seji odbora za nadzor javnih financ zdi, da imajo razumevanje?
Ta odbor je bil prva priložnost, kjer smo lahko pojasnili, kdo smo in kaj je naše poslanstvo. Med drugim sem na seji, ker se je uporabljal termin Televizija Slovenija, moral opomniti, da nismo samo televizija. Televizija je le 40 odstotkov naše dejavnosti. Televizija je vedno najbolj izpostavljena, vsi pa pozabljajo, da sta Prvi program Radia Slovenija in Val 202 najbolj poslušana radijska programa v Sloveniji ter da imata visok renome in kredibilnost, odlično pa deluje tudi MMC.

Vsi se strinjajo, da radio dela dobro, medtem ko bo večina rekla, da je TV Slovenija v zadnjih letih zavozila.
Vem, to je splošno mnenje, moramo pa se vprašati, kaj je tisto, kar so zavozili. Informativni program je bil zadnjih nekaj let v konstantnem padcu. Ta padec se je ustavil, je pa res, da kakšnega korenitega izboljšanja do zdaj nismo doživeli.

Vam je kot gledalcu všeč prenova informativnega programa?
Všeč mi je, da smo naredili prvi korak v prenovi, a od sistema, ki smo ga postavili, pričakujem veliko več.

Kakšni sem vam zdijo Odmevi?
Odmevi so morda izgubili nekaj svojega karakterja, ne morem pa reči, da niso prijetni za oko. Se pa da te stvari še izboljšati.

Eden od naših bralcev je zaslon v ozadju primerjal s krstami iz Srebrenice.
Takšna pisma, v katerih se je pojavila ta primerjava, sem dobil tudi jaz. Sam sem mislil, da gre za tipkovnico, vendar naj bi šlo za dele globusa. To, kar pogrešam, ni toliko vprašanje primernosti ozadja, ampak to, da bi bila lahko ozadja in s tem podoba oddaj različna.

Ali kdaj pride do frustracij, ker se na RTVS nič nikamor ne premakne?
So ideje, ki pridejo na dan, a imam dostikrat občutek, da se realizirajo samo takrat, ko pridejo iz pravih ust. Bom povedal tako: kot generalni direktor imam tudi programska pooblastila, a imam vtis, da moja kredibilnost, ko gre za programske pripombe, ni velika in so moje ideje redko sprejete, če pridejo iz kakih drugih ust, pa so kar zlato, tako da je kakšno idejo treba plasirati tako, da jo pove kdo drug in je bolj uspešna.

Marsikdo bi rekel, da ste z izbiro Janeza Lombergarja za direktorja televizije zgrešili.
Vsak vodja je toliko uspešen, kolikor si je izbral uspešno ekipo.

Ali pa kolikor je uspešen njegov najslabši zaposleni.
Po navadi gre za timsko delo. Ekipa je postavljena, ena oseba se je iz te ekipe odstranila lani, ko je prevzela odgovornost za segment poslovanja, ki je bil problematičen, preostali del ekipe pa je v polnem zagonu. To jesen bo nastopil čas, da naredimo bilanco tega uspeha.

Pa vam je direktor televizije dostavil tiste stvari, ki vam jih je obljubil?
Nekatere da, nekaterih še ne. Mislim, da je imel urednik razvedrilnega programa srečno roko in da so bili nekateri projekti vrhunsko izvedeni, odlično deluje tudi športno uredništvo, več pričakovanj pa je bilo od povečane gledanosti informativnih programov, v izboljšavo katerih smo vložili veliko finančnih sredstev. Dobra je tudi izbira tujega igranega programa.

Urednik razvedrilnega programa Vanja Vardjan se je prijavil na mesto dopisnika v Zagrebu.
Ja, nekoč je že bil dopisnik in se želi vrniti na to mesto.

Baje odhaja, ker se boji, da bo v obdobju te vlade zamenjan, kar se mu je enkrat že zgodilo.
Vlada ne more imenovati nikogar razen nadzornikov in ne more nikogar niti razrešiti. Lahko da je strah upravičen, a če bi se na RTVS zgodil kak večji kadrovski cunami, ne bi doletel le njega, vendar ta trenutek ne vidim pogojev niti razlogov za to.

Morda veste, koga ima direktor televizije v mislih namesto njega?
Preden se bomo pogovarjali o popolnitvi mest, bomo proučili, ali bomo sploh pustili takšno strukturo organizacije. Rez RTV-prispevka nas sili v to, da gremo v resnejše reze in organizacijske premike. Razmišljali bomo, ali bomo sploh ohranili takšno število odgovornih urednikov in uredništev.

Če bo vladi uspelo znižati RTV-prispevek, bo izpad prihodka za naslednje leto 12 milijonov evrov, devet iz RTV-prispevka in tri iz oglaševanja. Brez dela bi, kot pravite, lahko ostalo med 300 in 400 ljudi.
Tako je. Struktura naših prihodkov za prihodnje leto je, če se ta scenarij obdrži, približno 109 milijonov evrov: 26 milijonov so fiksni stroški in stroški amortizacije, 56 milijonov evrov bo treba odšteti za plače zaposlenih, ki jih ne moremo zmanjšati, tako da bo treba varčevati pri stroških za avtorske pogodbe in študentsko delo ter za program, za kar gre letos 33 milijonov evrov. Prihodnje leto nam bo ostala tretjina manj in na tem rezu bodo žal padali honorarni sodelavci, in sicer ravno mladi, zato je ta predlog znižanja za nas tako velika katastrofa.

Ko vas takole poslušam, bodo od 1.906 ljudi, kolikor jih je na RTVS, trpeli prav tisti, ki delajo program.
Saj jih tudi večina od teh 1.900 dela program.

Pa verjetno ne tisoč?
Od 1.900 jih je 600 zaposlenih na televiziji, 300 na radiu, 400 v regionalnih centrih in 110 v glasbeni produkciji, kjer so orkestri. Preostali pa so zaposleni v oddajnikih in zvezah ter skupnih dejavnostih, kjer so podporne službe, da prej našteti lahko sploh producirajo programske vsebine in da zagotovimo, da vsebine sploh pridejo do uporabnikov.

Zakaj pa je v regionalnih centrih zaposlenih 400 ljudi?
To je še malo. Bilo jih je več.

Ampak to je kar petina.
Tako je.

Devetdeset odstotkov ljudi niti ne ve za regionalne centre.
Regionalni centri so naša zgodovina, saj so nastali veliko let nazaj. Televizija Koper ima 40 let, Radio Koper več kot 60 let in Radio Maribor več kot 65 let. Naša država se lahko z vso pravico vpraša, ali potrebuje tak javni servis, kakršnega imamo danes, in to je prava razprava – da se pogovarjamo o zakonu o RTV, ki nalaga vse to, in načinu financiranja. Ne morejo zmanjšati financiranja in ohranjati dejavnost. Zakon bo moral enkrat povedati, česa ne bo več. Mi nikoli nismo zagovarjali, da moramo početi vse to, ampak moramo to početi po zakonu.

Baje naj bi bili ob krčenju na udaru dopisniška mesta, informativni program ob 13. uri, Globus in Tarča.
Mislim, da to, o čemer ugibate, izhaja iz simulacije posledic, ki je bila kot gradivo poslana programskemu svetu, ki bo imel v torek sejo. Če se bo ta črni scenarij dejansko realiziral, bodo odpadale oddaje. Ali bo to Globus, Tarča, nedeljski Intervju, Polnočni klub, pa je absolutno prezgodaj reči. Tehtali bomo vsako uredništvo posebej in znotraj tega vsakega človeka posebej. Takrat bomo ugotovili, kateri rez nam ne dela prevelike škode in nam nosi prihranek.

Če se črni scenarij ne zgodi, ali bo vse ostalo isto?
Ne bo, ker bomo že tako ali tako morali znižati odhodke zaradi nižjih prihodkov iz oglaševanja, tako da bo proces reorganizacije ostal, le z manjšo programsko škodo.

Se vam zdi prihod Planet TV na nek način kanibalističen glede na to, da imate v bistvu istega lastnika?
Stvar države in nadzornikov javnih financ je, ali je bolje, da Telekom 15 milijonov evrov vloži v proračun in s tem pokriva proračunsko luknjo ali v televizijo. Mi se s Planet TV ne obremenjujemo v tem smislu, da bi videli direktno povezavo v tem, da nam nekaj jemljejo in dajejo njim, seveda pa srčno upam, da jemanje sredstev nima namena, da se programsko še toliko poslabšamo, da bi postali še manj gledani in bi v tem smislu drugi pridobivali.

So vas kaj presenetile številke o gledanosti s petka, 31. avgusta, po kateri je TV Pink 3 močno prehitela TV Slovenija 2 in skoraj ujela TV Slovenija 1?
To so bili zmanipulirani podatki, ki so bili prikrojeni tako, da se je upoštevalo samo gledanost petih televizij. Drugič: gledalo se je starostno skupino 18–49 let, čeprav RTV-prispevek plačujejo vsi državljani. Tretjič pa je televizija, ki se je pohvalila z gledanostjo, takrat imela na sporedu tudi erotično nanizanko. Mi tega za doseganje višje gledanosti zagotovo ne bomo vrteli.

Kljub temu je bila gledanost izjemno nizka, precej manj od Pop TV.
Gledanost je pomembna v smislu, da želimo doseči ciljne publike.

Kaj je potem vaša ciljna publika?
Imamo zelo različne žanre in ciljne publike. Ko v petek zvečer predvajamo avtorski film zahtevnejšega žanra, pričakujemo, da ga bo gledala določena kategorija ljudi, ki se poglobi v tak žanr filma.

Verjetno pa se strinjate, da izgubljate v boju za mlajše gledalce?
V boju za mlajše gledalce smo verjetno nekoliko izgubljali bitko predvsem z resničnostnimi šovi, smo pa postavili na noge oddajo Misija Evrovizija, ki je ciljala na točno to publiko in je imela odličen odziv.

Kakšnih silnih programskih novosti za jesen ni videti.
Jeseni se začne popoldanski pas, ki bo na sporedu vsak dan in bo glavna strukturna sprememba.

Komu pa bo namenjen?
Zelo širokemu občinstvu.

Aktivnemu ne, ker bomo vsi v službi.
Aktivnemu prebivalstvu, ki že popoldne čas preživlja pred televizorji in ima danes izbiro med španskimi telenovelami in zelo resnimi oddajami, nekoliko manj. Mi bomo tudi resne teme poskušali predajati na bolj ljudski način.

Skratka večerni pas za tiste, ki gledajo telenovele.
No, za tiste, ki so popoldne pred televizorji.

Kdo pa gleda televizijo zjutraj?
Manj aktivno prebivalstvo.

V bistvu bi se vam morala gledanost višati, glede na to, da se viša tudi starost prebivalstva.
Pa saj ves čas govorimo, da se nam viša, a tega nihče noče objaviti in povedati na glas. Vendar ne v starostni skupini 18–49.

Ne, ne. Med 49 in 80?
Recimo. In otroci.

Kdaj ste si nazadnje rekli katastrofa, ko ste gledali nekaj iz vašega programa?
Ko sem gledal iz arhiva sestavljene oddaje gospoda Kopitarja tri petke v avgustu. Vsebina je absolutno priljubljena, vendar pa je bilo to, kako je bilo prikazano na zaslonu, res obupno.