Davki. “Kakšne posebne ekonomske logike nima, ima pa socialno logiko in delno tudi politično,” je minister za finance Uroš Čufer odgovoril na vprašanje o smiselnosti vmešavanja socialnih kategorij v davek, ki se odmerja od premoženja.

Kot je povedal, je vlada v zadnjem trenutku v zakonu o davku na nepremičnine naredila “nekaj izjem”, s čimer je znižala finančni učinek davka na med 390 in 395 milijonov evrov v prihodnjem letu.

Deset tisoč upokojencev

Med temi izjemami so oprostitev davka na nepremičnine za sakralne objekte in za kulturne spomenike ter znižanje davka na polovico za upokojence, ki prejemajo varstveni dodatek, in prejemnike socialnih pomoči. Prejemnikov varstvenega dodatka je bilo lani le še nekaj več kot deset tisoč upokojencev, tudi zato, ker se prejemnikom tega dodatka omejuje razpolaganje z nepremičnino. Karl Erjavec (Desus), ki ga na seji vlade ni bilo, pa je zvečer na javni televiziji poudaril, da zakona ne podpira, ker oprostitve ni tudi za vsaj četrt milijona upokojencev, ki prejemajo manj kot 450 evrov pokojnine. Takega besedila, kot je zdaj, Desus po njegovih besedah v parlamentu ne bo podprl, podpira pa ga ne niti opozicija.

Ustavno presojo zakona so, če bodo stopnje ostale kot zdaj, napovedala tudi združenja kmetov in združenja občin. Skupnost občin Slovenije je včeraj znova opozorila, da so bila “vsa dosedanja opozarjanja o težkih posledicah” za nadaljnje delovanje občin preslišana. Vztrajajo, da bi moral biti nepremičninski davek še naprej lokalni vir prihodkov, namenjen lokalnemu razvoju. V zakonu je predvideno triletno prehodno obdobje, v katerem bodo občine dobile toliko prihodkov od davka, kot so ga do zdaj od nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, že leta 2015 in 2016 pa bodo lahko svojo polovico davka oziroma davčne stopnje dvignile za polovico.

Kapelica ali cela parcela?

Nepremičninski strokovnjak Anton Kožar je prepričan, da je dobro, da je občinam odvzeta možnost za samovoljo na področju določanja višine obremenitve nepremičnin. Ocenil je tudi, da bi lahko bil davek, vsaj za zdaj, še slabši in z več izjemami “glede na slovensko folkloro lobiranja”. Za največjo pomanjkljivost pa je označil izvzetje sakralnih objektov – ker ni jasno, ali bo iz obdavčitve izvzeta cela parcela, na kateri stoji kapelica, ali le del, in ker se oprostitev nanaša na objekte, kjer se pobira nabirka.

Vsak zaposleni bo plačal za dom

• 0,15 % davka od posplošene tržne vrednosti bodo morali lastniki plačati za stanovanjske nepremičnine. Prvo leto bo davčna osnova le 85 odstotkov posplošene tržne vrednosti, a le za stanovanjske nepremičnine. Za sto tisoč evrov vredno hišo bo treba prvo leto plačati 127,5 evra davka, drugo leto pa 150 evrov. Ista stopnja davka bo veljala tudi za stanovanjske nepremičnine, oddane v tržni ali neprofitni najem.

 • 0,5 % pa bo znašal davek za nerezidenčne oziroma prazne stanovanjske nepremičnine. Za nezasedeno stanovanje bo lastnik za vsakih sto tisoč vrednosti plačal 500 evrov davka.

 • Luksuz. Za vse nepremične, ki so vredne več kot 500 tisoč evrov, se bo znesek nad pol milijona evrov obdavčil z 0,25 odstotka višjim davkom.

Socialno najšibkejši do pol manj

• 0,075 % davka oziroma polovico polnega davka od vrednosti nepremičnine bodo za stanovanjske nepremičnine, v katerih prebivajo, plačali upokojenci, ki prejemajo varstveni dodatek, in prejemniki socialnih transferjev.

 • 0,105 % davka od davčne osnove oziroma 30 odstotkov manj bodo za stanovanjske nepremičnine plačali invalidi na invalidskem vozičku, ki so po drugih področnih zakonih upravičeni do večje bivalne površine.

 • Davčni dolg. Zakon bo dopuščal, da lahko zavezanec zaprosi za davčni kredit. Namesto plačila davka se bo ta vpisal na njegovo nepremičnino, davek pa se bo plačal ob prodaji ali zamenjavi lastništva. Fizične osebe bodo lahko zaprosile tudi za odpis davka.

Gospodarstvo obremenili najbolj

• 0,75 % ostaja višina davčne stopnje za poslovne in industrijske objekte ter zemljišča zanje. Za vsakih sto tisoč evrov vrednosti bodo morala podjetja plačati 750 evrov davka.

 • 0,5 % pa bo višina davčne stopnje za druga zemljišča in javne stavbe.

 • Pritožbe. Gospodarski subjekti, ki so lastniki nepremičnin, prvo leto ne bodo upravičeni do obračuna davka od zgolj 85 odstotkov vrednosti. GZS je že opozorila, da je to diskriminatorno, saj so se za začasno znižanje davka na ministrstvu za finance odločili zaradi napak v evidenci nepremičnin. Vse lastnike poslovnih nepremičnin že pozivajo, naj se takoj pritožijo na vrednotenje.

 • Energija. Nižja, 0,4-odstotna davčna stopnja je predvidena za energetske objekte in zemljišča.

Kmetje dosegli znižanja

• 0,15 % bo znašala davčna stopnja za kmetijska zemljišča. Za vsakih deset tisoč evrov vrednosti bo 15 evrov davka, a za prihodnje leto ne več kot 25 evrov za hektar.

 • 0,07 % bo višina davčne stopnje za gozdna zemljišča. Za vsakih deset tisoč evrov vrednosti bo sedem evrov davka, a za prihodnje leto ne več kot deset evrov za hektar.

 • 0,30 % bo višina davčne stopnje za kmetijske stavbe. Za vsakih deset tisoč evrov vrednosti bo 30 evrov davka.

 • Oproščeno. Davka bodo oproščeni varovalni gozdovi in gozdni rezervati ter neplodna zemljišča.

Sakralni objekti vendarle izvzeti

• Nič davka ne bo treba plačati verskim skupnostim za sakralne objekte, ki se uporabljajo izključno za verske obrede, in lastnikom kulturnih spomenikov, ki so tako označeni v registru nepremičnin, a bi naj od njih pobrali le 72.600 evrov.

 • Preostale kot vsi drugi. Verske skupnosti pa bodo morale vseeno plačati davek za gozdove, kmetijska in druga zemljišča, stanovanjske in poslovne nepremičnine.

 • Oproščeno. Davka ne bo treba plačati niti za diplomatske nepremičnine in nepremičnine mednarodnih organizacij, javno dobro (ceste, daljnovode, železnice ...).