Verjetnost plačilne nesposobnosti v letu 2020 je višja v primeru podjetij iz storitvenih dejavnosti, ki morajo biti zaradi omejitvenih ukrepov večinoma zaprta ali pa poslujejo v bistveno manjšem obsegu.
Država dve tretjini bremena prevzema nase
V PKP 8 se do konca aprila z možnostjo dvakratnega podaljšanja do konca junija podaljšuje ukrep subvencioniranja čakanja na delo, hkrati pa se je dodal ukrep subvencioniranja višje minimalne plače. "Načeloma je bilo tudi veliko pomislekov pri tem ukrepu. Moramo vedeti, da vsako subvencioniranje vedno povzroči določene distorzije na trgu. V tem primeru lahko govorimo na nek način celo o tem, da se subvencionira oz. podpira najslabša podjetja. Tista, ki izplačujejo v bistvu nižje plače. Protiargument, da se to vendarle stori, je, da če pride do povečanja brezposelnosti, v sedanji situaciji trg dela predvsem zaradi popolne praktično zamrznitve ali delne zamrznitve storitvenih dejavnosti ni sposoben absorbirati presežnih brezposelnih. Zato se je država odločila, da približno dve tretjini tega bremena prevzame nase," je pojasnil Lahovnik.
Predlog so podali v dveh različicah. V prvi bi šlo za znižanje pokojninske osnove oziroma razbremenitev delodajalcev skozi manjše plačilo prispevkov. Druga različica pa predvideva direktno subvencioniranje oziroma 50 evrov na vsakega zaposlenega, pri čemer bi Finančna uprava RS plačal direktno v blagajno prispevke delodajalca in na ta način deloma razbremenil delodajalce, ki so bili prizadeti zaradi dviga minimalne plače.
"Država dejansko prevzema približno dve tretjini bremena v prvih šestih mesecih. Moramo vedeti, da je bilo do sedaj na minimalni plači po nekih okvirnih podatkih 30.000 zaposlenih. Pri tem je dvig stroškov dela zaradi zakona o dvigu minimalne plače približno 96 evrov. Pri 10.000 zaposlenih je približno 77 evrov, pri naslednjih 10.000 okrog 58 evrov, pri 10.000 zaposlenih 35 evrov in še pri 5.000 zaposlenih 19 evrov, iz česar izhaja, da je povprečno povečanje stroškov dela nekaj manjše kot 96 evrov. Država bo po izračunih s temi 50 evri pri vsakem zaposlenem prevzela približno dve tretjini stroška višje minimalne plače," je pojasnil Lahovnik. To bo veljalo do konca junija in sovpada z ukrepom podaljšanja sofinanciranja čakanja na delo.
Pristojni verjamejo, da bo to pripomoglo k temu, da bo Slovenija ostala med državami, kjer se je brezposelnost najmanj povečala.
Skladno s PKP 8 se pri dejavnostih, ki so z odlokom zaprte, pokriva bruto bruto strošek dela, torej dodatno še 13 %, kolikor znašajo prispevki delodajalca. "To bi moralo biti tisto zagotovilo, da se vsaj v prvem četrtletju ne bomo soočili z dodatnim valom brezposelnosti," je dejal Lahovnik.
Za obdobje od julija do decembra je bila sprejeta druga varianta, po kateri predlagajo, da najnižja osnova za prispevke ni več 60 % povprečne plače, ampak se pri prejemnikih minimalne plače osnova zniža na nivo minimalne plače. "Moramo se zavedati, da je ta ureditev, ki je bila sprejeta v preteklosti, da minimalna pokojninska osnova 60 % povprečne plače do neke mere lahko predstavlja težavo za delodajalcev v tem korona času, ker se je povprečna plača zaradi vrste korona dodatkov precej povečala. Po naših izračunih bi s to uveljavitvijo najnižje pokojninske osnove v višini minimalne plače delodajalci privarčevali najmanj 40 evrov na zaposlenega oziroma nekje do 42 % povišanih stroškov dela bi na ta način prihranili."
Poudaril je, da nižja pokojninska osnova na delavce ne bo pri ničemer vplivala. "Njim se pri izračunu dohodnine upoštevajo prispevki od dejanske plače, enako velja tudi za izračun pokojnin," je še pojasnil.
Do tretjega tedna januarja je Slovenija porabila 2,3 mrd evrov za različne ukrepe, je dejal Lahovnik. V prvih treh tednih januarja je bilo za ukrep sofinanciranja čakanja na delo po Lahovnikovih besedah porabljenih približno 76 milijonov evrov, za univerzalni temeljni dohodek 48 milijonov evrov. Število stečajev podjetij in fizičnih oseb je v 2020 najmanjše v zadnjih šestih letih zaradi vseh protikoronskih ukrepov. Podobno velja za Nemčijo, Francijo in nekatere druge evropske države.
"Treba je razmišljati o izhodni strategiji"
"Bilo je veliko razprav o tem, kako naprej. Splošna ocena je, da se ne gre več izumljati dodatnih instrumentov za pomoči, dodatno prilagajati pretirano zopet določene kriterije, ampak je treba začeti v naslednjih paketih razmišljati o izhodni strategiji. Naša ocena je, da bo druga polovica leta v znamenju res visokega okrevanja. Že spomladi se bo zagotovo tudi epidemiološka izboljšala in bo to omogočalo sprostitev storitvenih dejavnosti, kar pomeni, da bo denar začel krožiti., kar bo pomenilo oživitev tistih dejavnosti, ki so zdaj zaprte," je prepričan Lahovnik. Pomembno je, da ministrstva pripravijo ciljane razpise za oživitev teh dejavnosti.
SID banka je tako že pripravila poroštveno shemo za turizem in gostinstvo v višini 200 milijonov evrov, ki bodo namenjeni financiranju obratnih sredstev in investicij podjetij takoj, ko bodo te dejavnosti sproščene. SPIRIT bo marca objavil 36 milijonov evrov težak razpis za financiranje obratnih sredstev malih in srednjih podjetij, pri čemer bodo nepovratna sredstva namenjena tudi turističnim vodnikom, promotorjem, gorskim centrom … Podobno shemo SID pripravlja tudi za sektor prevoza potnikov in blaga.
"Situacija je bistveno boljša kot lani ta čas. Mislim, da smo bistveno preveč pesimistični v nekaterih napovedih vsi skupaj, ker se premalo zavedamo, v koliko boljši situaciji smo v primerjavi z lanskim letom. Lani so bila skladišča zaščitne opreme prazna, o virusu se ni vedelo praktično nič ali zelo melo, o cepivih se je samo sanjalo. Letos imamo dovolj zaščitne opreme, o virusu epidemiologi vedo zelo veliko, imamo tri registrirana cepiva. Navsezadnje je verjetno tretjina populacije tudi že prebolela koronavirus. Pričakujemo, da se pomladi začne intenzivno sproščanje ukrepov in v drugi polovici leta, ko se bomo v celoti vrnili v staro normalnost, ko bo denar začel krožiti, močno okrevanje gospodarstva." Podatki so, je prepričan Lahovnik, ohrabrujoči ne glede na nove variante virusa. Spomnil je, da je tudi EU potrdila, da je cilj precepljenost 70 odstotkov prebivalstva do poletja izvedljiv, kar pomeni, da ne bo več razlogov za omejitvene ukrepe.
Lahovnik je velik optimist glede druge polovice leta: "Vsi indikatorji kažejo, da gospodarstvo za odboj navzgor rabi samo sprostitev ukrepov. To pomeni, da je epidemiološka slika dejansko ključna omejitev. Dokler so nekatere dejavnosti zaprte, ljudje ne morejo trošiti denarja, denar ne more krožiti in gospodarstvo ne more okrevati v takšni meri, kot bi. Zelo dober podatek je, da je predvsem industrija v vsem tem obdobju glede na krizo solidno poslovala."