Slovenija glede umrljivosti za rakom za evropskim povprečjem zaostaja za povprečno tri odstotke, predvsem zato, ker ljudje na zdravljenje prihajajo, ko je rak že razširjen in so možnosti za ozdravitev manjše. "Delno je vzrok v preobremenitvi primarnega zdravstvenega varstva, po drugi strani pa rak še vedno predstavlja stigmo; ljudje si nočejo priznati, da imajo težave, in z obiskom zdravnika odlašajo predolgo. Ko do njega pridejo, do postavitve diagnoze traja dolgo – k temu lahko prispevajo dolge čakalne dobe na diagnostične preiskave," pravi Maja Primic Žakelj, vodja registra raka na onkološkem inštitutu (OI).

Diagnoza, ko še ni težav

Na OI ocenjujejo, da bo letos za rakom zbolelo že več kot 14 tisoč ljudi. Pri moških se v zadnjih desetih letih najbolj povečuje število obolelih za rakom prostate, kože ter debelega črevesja in danke. "Pri raku prostate lahko govorimo o epidemiji, vendar ne zato, ker bi se nenadoma v okolju pojavila kakšna nova škodljivost, ampak zaradi zelo dobrega odkrivanja bolezni, ki bi pri marsikaterem moškem ostala prikrita in nezaznana, če je ne bi iskali," razlaga Primic Žakljeva. Isto velja pri raku debelega črevesa in danke, ki ga veliko več odkrijejo zaradi presejalnega programa Svit. Raka debelega črevesa in danke v Svitu v večini odkrijejo pri ljudeh, ki jim bolezen še ne povzroča težav.

"Dora za vse Slovenke!"

Pri ženskah na prvem mestu ostaja rak dojk. "Med ženskami, ki niso v presejalnem programu Dora, raka dojke le v polovici primerov odkrijemo še v omejenem stadiju. Zato je še toliko pomembneje, da se v presejalni programa Dora vključijo vse Slovenke," poudarja Primic Žakljeva. V programu Dora, ki ga od leta 2008 izvajajo v Ljubljani in njeni okolici, Zasavju in od letos tudi v Mariboru, je bilo doslej slikanih več kot 85 tisoč žensk, starih od 50 do 69 let. Odkrili so 620 primerov raka. Pri ženskah, ki so vključene v program Dora, raka na dojki v 70 odstotkih odkrijejo, še preden se razširi. Ob začetku programa jih je bilo le pol.