"Ocenjujemo, da smo efektivno pri polni zaposlenosti, kar pomeni, da je potencial novih zaposlenih iz Zavoda za zaposlovanje še nekje pri 5 do 8 tisoč ljudeh. Ti sicer čakajo na ustrezne priložnosti oz. ne čutijo nuje po hitrem prehodu v zaposlenost. Za preostanek brezposelnih oseb ocenjujemo, da zanje obstaja manjša verjetnost, da se zaposlijo. Za navedene lahko rečemo, da pretežno predstavljajo del strukturne brezposelnosti, ki je posledica razlik med kompetencami, ki jih trg dela potrebuje ter njihovimi lastnimi kompetencami," pravi Bojan Ivanc, glavni ekonomist pri Analitiki Gospodarske zbornice Slovenije.
Podobno malo je bilo brezposelnih leta 2008, preden je udarila svetovna gospodarska kriza, takrat je bilo septembra celo manj kot 60 tisoč registriranih brezposelnih, a je nato število raslo in v začetku leta 2014 je bilo skoraj 130 tisoč brezposelnih. Letos je bilo še v začetku leta brezposelnih več kot 91 tisoč ljudi.
Petina podjetij zavrača naročila, ker nima delavcev
"Po podatkih Zavoda za zaposlovanje RS se je s pomanjkanjem ustreznih kandidatov za zaposlitev v preteklega pol leta soočala že več kot polovica delodajalcev (51,2 %). Tako v zadnjem mesecu ocenjuje 45 % podjetij v predelovalnih dejavnosti, 50 % v gradbeništvu in 30 % v storitvenih dejavnostih. Pomanjkanje je splošno in največje po letu 2008, ko smo bili na vrhu poslovnega cikla," pravi Ivanc. V gostinstvu in zdravstvu ter socialnem varstvu je najvišji delež delodajalcev, ki v prihodnje pričakujejo težave z iskanjem kadra, več kot 70 odstotkov.
Spodnja slikka kaže, kakšnemu deležu podjetij pomanjkanje kadra povzroča omejitve pri proizvodnji. "Kazalnik kaže, da delež podjetij, ki poročajo, da jim pomanjkanje kadra povzroča omejitve pri proizvodnji, narašča. Delež je bil visok že leta 2019, v zadnjih četrtletjih pa se je znova povzpel na visoko, ponekod tudi rekordno, raven," opozarjajo na Umarju.
"Delodajalci se s pomanjkanjem kadra soočajo na različne načine: s povečevanjem nadurnega dela (47,1 % primerov), preusposabljanjem že zaposlenih (23,6 %), zavračanjem naročil (20,6 %) in zmanjšanjem proizvodnje ali storitev (13,6 %)," pravijo na Umarju, kjer pričakujejo, da bo v prihodnjih dveh letih pomanjkanje delovne sile vse hujše in da bi lahko postalo "vedno večji omejitveni dejavnik za rast dodane vrednosti".
Na Uradu za makroenkonomske analize in razvoj (Umar) pomanjkanje delovne sile merijo tudi s kazalnikom stopnje prostih delovnih mest, to je koliko je prostih delovnih mest med vsemi delovnimi mesti. Ta kazalnik "lahko interpretiramo tudi kot presežno povpraševanje po delovni sili".
Kot lahko vidite na sliki, je ta kazalnik nad dolgoletnim povprečjem in tudi nad ravnjo, ki je bila pred epidemijo. "Stopnja po posameznih dejavnostih kaže, da je presežno povpraševanje po delovni sili v tretjem četrtletju letos bilo največje v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (med katere spadajo tudi zaposlovalne agencije), gradbeništvu in gostinstvu. Stopnja je bila visoka in v večini presegala predkoronske ravni tudi v ostalih dejavnostih. Ob visoki ravni stopnje prostih delovnih mest in zgodovinsko nizki ravni števila brezposelnih v zadnjem obdobju ocenjujemo, da se podjetja v Sloveniji v vedno večji meri soočajo s pomanjkanjem delovne sile. Po ocenah iz naše Jesenske napovedi 2021 se bodo pritiski v prihodnjih dveh letih postopoma dodatno krepili," pravijo na Umarju.
Nekateri zaradi pomanjkanja delavcev že dobivajo višje plače
Ko je neka dobrina redka, se ji zviša cena. Ivanc pravi, da se pomanjkanje delavcev že pozna pri plačah. Povprečna plača se september 2021 je bila v zasebnem sektorju 6,2 odstotka višja kot pred enim letom, v dejavnostih, kjer je največje pomanjkanje delavcev, pa je bila še višja. Rast plač v gostinstvu je bila tako 9,8-odstotna, v gradbeništvu 7,6-odstotna, v predelovalnih dejavnostih pa 6,6-odstotna, pojasnjuje Ivanc.
"Zmanjševanje števila brezposelnih in druge potencialno zaposljive delovne sile lahko med drugim vpliva na povečanje pritiskov na plače, do česar pride zaradi večje pogajalske moči iskalcev dela. Na Umarju ocenjujemo, da pomanjkanje delovne sile v določeni meri že vpliva na rast plač, zlasti v dejavnostih, kjer je pomanjkanje največje (gostinstvo in gradbeništvo), v določeni meri pa so pritiski prisotni tudi v javnem sektorju (zlasti v zdravstvu). Pričakujemo, da se bo pritisk na plače z naraščajočim pomanjkanjem delovne sile v prihodnje še krepil in postal pomemben dejavnik njene rasti. Na rast plač sicer na daljši rok vplivajo tudi drugi dejavniki, kot so rast produktivnosti, inflacijska pričakovanja in spremembe v izobrazbeni in starostni strukturi delovne sile," pravijo na Umarju.
janez.zalaznik@styria-media.si
Kdor noče delat, naj ne je! Zmanjšati ali pa celo ukiniti raznorazne "socialne bonuse", ki so potuha in vzrok večini …
2 podatka vam še dam 1. ste kdaj pogledali svoj plačilni listek? ste tam opazili postavko zavarovanje za primer brezposelnosti? …
Mal dvomim v statistiku, jih dost gre tud na svje, odprejo s.p.