Pozitivno. “Glede na lanski promet z nepremičninami smo se odmaknili od najbolj kriznih časov v letu 2009,” meni Aleš Perovšek, vodja sektorja za trg nepremičnin na Geodetski upravi Republike Slovenije (Gurs), kjer bodo prihodnji teden objavili poročilo o trgu nepremičnin za lani.

Cene so le malo padle, trg pa se je razslojil, je dodal. “Na posameznih lokalnih trgih je tako popolnoma različno gibanje prodaje in cen,” je pojasnil. Medtem ko so v Ljubljani cene rahlo rasle, promet pa se je zmerno povečeval, je v Mariboru promet znatno rasel, cene pa so upadale. Razložil je, da so to podatki samo za stanovanja; o poslovnih prostorih na lokalnih trgih je težko govoriti, saj so skoncentrirani na največja mesta.

Trg se je po Perovškovih besedah razdelil tudi glede na vrsto nepremičnin. “Tržno zanimive nepremičnine – funkcionalne in na dobrih lokacijah ter z delno prilagojenimi cenami – so se zelo dobro prodajale. Neprodane novogradnje iz prejšnjih let, ki so bile grajene med največjo rastjo, a slabo in na čudnih lokacijah, pa se sploh ne prodajajo,” je dodal. Tem nepremičninam bi morali lastniki, da bi jih prodali, zelo znižati cene.

“Preživeli bodo tisti, ki bodo na primerni lokaciji ponudili največ za primerno ceno,” pa je v razprave med nepremičninarji na sejmu nepremičnin Proprio na Gospodarskem razstavišču dejal Mitja Majnik iz Imosa. Miha Jarc iz Mijaksa ga je dopolnil, da se je trg zaradi krize prečistil, kar bo prineslo več kakovostnih nepremičnin.

Investitorji priznali padec
Perovšek je povedal, da je bila povprečna cena kvadratnega metra starega stanovanja lani v Ljubljani 2.500 evrov, cena novega na kvadratni meter pa od 3.300 do 3.500 evrov. Nižanje cen so omenili tudi razpravljalci na sejmu. Jože Mermal iz BTC je dejal, da so morali v Kristalni palači prodajne in najemne cene spustiti za okoli 30 odstotkov, Jarc pa, da so morali na obrobju Ljubljane cene znižati za 25 odstotkov in v Ljubljani za od osem do deset odstotkov.

Presežna ponudba ostaja
Razpravljalci na sejmu so zatrdili, da še vedno ni znano, koliko nepremičnin na leto v Sloveniji sploh potrebujemo. Zaradi upadanja števila izdanih gradbenih dovoljenj se bojijo, da bi se ponovilo stanje iz 90. let, ko je bilo povpraševanje bistveno večje od ponudbe.

Perovšek je potrdil, da je bilo lani izdanih za 75 odstotkov manj gradbenih dovoljenj za večstanovanjske stavbe kot leta 2008, vendar meni, da je to logičen odziv na krizo, kreditni krč in presežno ponudbo zaradi zalog.