S pomočjo države so domačini doslej obnovili 289 objektov, še 111 objektov je v različnih fazah predhodnih del (projektiranje, urejanje tehnične dokumentacije za obnovo in priprave zaključene finančne konstrukcije), 285 objektov pa iz različnih razlogov ne bo predmet obnove s sredstvi državnega proračuna, saj bodisi niso opravičeni do državne pomoči ali pa lastniki niso zainteresirani za obnovo.
Vseh poškodovanih objektov v potresu 12. julija 2004 in popotresnih sunkih je bilo sicer približno 1.800, a je bilo v program popotresne obnove uvrščenih le 685 objektov.
Država zagotavlja, da bo obnova predvidoma zaključena v letu 2018.
Skoraj polovico objektov je treba zgraditi na novo
"To so objekti, ki jim po zakonu o popotresni obnovi in zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč pripada državna pomoč. Poleg sredstev državnega proračuna, ki so vsako leto v manjšem obsegu, mora večino oškodovancev zagotavljati tudi lastna sredstva, kar pogostokrat zahteva ogromno prilagajanja projektiranja in iskanja raznih variant, da je rešitev prilagojena finančnem zmožnostim oškodovancev na eni strani in z zakonodajo glede gradnje in financiranja na drugi strani," pojasnjujejo na ministrstvu za okolje in prostor (Mop).
Povprečni znesek državne pomoči za rekonstrukcijo ali novogradnjo posameznega objekta znaša med 50 in 100 tisoč evri. "Pri do sedaj obnovljenih objektih je najvišji znesek, ki je bil potreben za popotresno obnovo objekta, znašal 450.000 evrov – šlo je za obnovo objekta kulturne dediščine," sporočajo z Mop.
dezurni@zurnal24.si
To je zato,ker se pri nas vsepovprek krade in zato nihče ne odgovarja in se nobenega ne kaznuje. To je …
mene pa zanima, kam je šel denar, ki se je zbiral za Posočje. Ne smemo pozabiti, da smo vsi davkoplačevalci …