Ena ura dela manj, kaj pa plačilo?

Foto: Profimedia
Foto: Profimedias
S sobote na nedeljo bomo urine kazalce pomaknili na poletni čas, kar pomeni, da bo noč za vse, ki bodo to noč delali, delovni čas nekoliko krajši. Pa bodo za premaknjeno uro tudi plačani? Ne. Zdravnikom, zdravstvenim delavcem, policistom in carinikom bodo priznali le dejansko realizirane ure.
Oglej si celoten članek

Z zimskega časa bomo zadnjo nedeljo v marcu tradicionalno prešli na poletni čas. V noči s sobote, 25. marca na nedeljo 26. marca bomo kazalce prestavili za eno uro naprej.

Za vse, ki bodo to noč delali, kot so dežurni zdravniki in zdravstveni delavci, policisti, zaposleni na carini ali v proizvodnji, to pomeni, da bodo ponoči delali eno uro manj. Za uro, ki je zaradi premika kazalcev ne bodo oddelali, plačila ne bodo dobili. 

Plačilo po dejansko oddelanih urah

"Zamik ure velja za vse zaposlene, ki na to noč delajo, kar je določeno z letnim delovnim koledarjem," pojasnjuje Samo Turk z Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. "Upošteva se zamik ure spomladi, kar pomeni -1 uro, in jeseni, kar pomeni + 1 uro."

Foto: Žurnal24 URA PREMIK Po dejansko oddelanih urah so plačani tudi policisti. "Policisti so v teh dneh plačani glede na dejansko število opravljenih ur," razloži Vesna Drole iz Generalne policijske uprave. 

Na Finančni upravi pojasnjujejo, da dežurstev ne izvajajo, a zaradi narave dela v nekaterih notranjih organizacijskih enotah delo opravljajo tudi ponoči. 

Pomladi 11, jeseni 13 ur

"V realizacijo delovnega časa se jim mora upoštevati dejansko število opravljenih ur," razlaga Barbara Škrinjar iz Fursa. "To pomeni, da se jim v primeru delovne obveznosti od 19. do 7. ure zjutraj, ob pomladanskem premiku ure prizna 11 ur delovne obveznosti. Če imajo delovno obveznost od 19. do 7. ure zjutraj, se ob jesenskem premiku ure prizna 13 ur delovne obveznosti.

Dodaja, da je na Furs zaposlenih 285 javnih uslužbencev, pri katerih je delovni čas neenakomerno razporejen. Večinoma so razporejeni na delovnih mestih carinikov in finančni preiskovalcev.

Slovenija obdobje poletnega časa pozna že iz Jugoslavije, zaradi naftne krize so ga uvedli leta 1983, kot država Slovenija pa smo ga določili leta 2006.

Premik ure od 1983 leta

"Slovenija pri premiku ure sledi direktivi Evropskega parlamenta in Sveta o ureditvi poletnega časa, ki je bila v slovenski pravni red prenešena z vladno Uredbo o določitvi obdobja poletnega časa," pojasnjujejo na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologije. "Ura pomakne naprej zadnjo nedeljo v marcu (ob 1:00 UTC) in zopet za eno uro nazaj zadnjo nedeljo v oktobru (ob 1:00 UTC)."

Glavni namen takšne ureditve je varčevanje z energijo, enotna ureditev pa je pomembna za pravilno delovanje nekaterih sektorjev, kot so transport in komunikacije. 

dezurni@zurnal24.si

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 8

  • 10:21 26. Marec 2017.

    Naj se že enkrat nehajo delat norca pa naj prestavijo samo enkrat! Za pol ure naprej ali nazaj in naj …

  • 16:01 25. Marec 2017.

    Če bi živel v diktaturi- tega ne bi pisla :-)

  • 15:46 25. Marec 2017.

    Ankete kažejo na to, da velika večina ljudi tega premika ure ne podpira. Pa ga vseeno imamo. Dokaz, da živimo …

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.