Nadzor nad čipiranjem psov bi po novem lahko izvajali tudi občinski redarji in ne le veterinarski inšpektorji. Dovoljen bi bil tudi izpust psov na javnih površinah v ograjenih pasjih parkih, kjer bi se lahko ti socializirali in igrali. To sta le dve od predlaganih sprememb zakona o zaščiti živali, ki je v vladni proceduri.

Včeraj je v povezavi z zakonom predsednik odbora za kmetijstvo Dejan Židan obiskal dve zavetišči za zapuščene živali. Ker ugotavlja, da veliko vprašanj ostaja odprtih, je obljubil, da bo
sklical sejo odbora.

Preveč nečipiranih psov

“Kolikor je v Sloveniji čipiranih psov, je tudi nečipiranih,” je ob obisku Židana opozoril vodja zavetišča Meli center Dušan Hajdinjak. Izpostavil je predvsem problem nadzora, ki je v Sloveniji po njegovih besedah zelo slab. Židan je bil nad številko presenečen, saj je po ocenah Veterinarske uprave RS (Vurs) nečipiranih psov le okoli deset odstotkov. Bi pa prenos nadzora tudi na občinske redarje bil prav zato dobrodošel, je dejal.

Hajdinjak je opozoril tudi na okoli 20 odstotkov občin, ki nimajo sklenjenih pogodb z zavetišči za zapuščene živali. Zanje bi bilo treba določiti tudi kazni, meni.

Evtanazija po 90 dneh

Po trenutno veljavni zakonodaji mora za najdeno žival 30 dni skrbeti občina, potem pa jo je dovoljeno evtanazirati in občina zanjo ne plačuje več. “Tridesetdnevni rok, ki ga je dala država, je rok, ki nima stika z realnostjo,” ugotavlja Židan, ki je prepričan, da bi bilo zakonski rok smotrno podaljšati na 90 dni.

V Zavetišču Gmajnice so mu namreč pojasnili, da v prvih 30 dneh oddajo le nekaj manj kot tretjino psov. V 90 dneh oddajo okoli 80 odstotkov živali. Poleg tega je največ stroškov s sprejeto živaljo v prvem mesecu, in sicer, kot pravi Hajdinjak, “zaradi čipiranja, zdravstvene oskrbe in sterilizacije. Povprečna oskrba psa v prvih 30 dneh znaša okoli 350 evrov.” V naslednjih mesecih je v večini primerov edini strošek hrana.