Vse podražitve veljajo od 1. marca dalje, a bo višja že položnica konec meseca, saj se premija plačuje za naprej.

Pri Triglavu bo nova premija znašala 32,99 evra, medtem ko se bosta novi ceni pri AS in Vzajemni razlikovali le za en cent. Pri Vzajemni bo redna cena 31,97 evra, pri AS pa evro več, enaka je razlika pri ceni s popustom: 31,01 pri Vzajemni in cent več pri AS.

Glede na to, da so bile napovedi podražitev skoraj sočasne, da veljajo od istega dne in da sta ceni pri dveh zavarovalnicah skoraj enaki, bi lahko šlo za kartelno dogovarjanje?

Omejevalno poslovno ravnanje v obliki sporazumov in usklajenih ravnanj je "poslovno vedenje, s katerim si podjetja prizadevajo za najvišjo stopnjo zasebne učinkovitosti, saj z medsebojnim sporazumom oz. usklajenim ravnanjem učinkovito nadomestijo samostojne poslovne odločitve, ter s tem medsebojno konkurenco, z namenom doseganja višjih dobičkov," pojasnjujejo na agenciji za varstvo konkurence.

AS je imel lani povprečno 267.400 zavarovancev, Vzajemna 840 tisoč, Triglav pa lanskih številk do objave letnega poročila ne razkriva. Konec leta 2017 so imel 370 tisoč zavarovancev.

"Kot sporazum je mogoče opredeliti vsako soglasje volj vsaj dveh podjetij na določenem trgu, pri čemer je izjava volje lahko izrecna ali konkludentna. Na drugi strani institut usklajenega ravnanja ne zahteva omenjenega soglasja volj udeležencev na trgu, zadostuje že zavestno sodelovanje (conscious parallelism) podjetji (predpostavljeno, da je cilj oz. učinek ravnanja omejevanje konkurence na ozemlju Republike Slovenije). Zavestno sodelovanje je pri tem treba razumeti kot nekakšno sodelovanje sui generis, ki zaradi manjkajočega soglasja volj udeležencev ne izpolnjuje pravnih pogojev instituta sporazuma, a hkrati zaradi svoje »milejše« oblike sodelovanja ne more biti razumljeno niti kot neodvisno ravnanje na trgu. Ena izmed bolj pogostih oblik takega ravnanja v praksi je gola izmenjava tržno občutljivih podatkov med konkurenti," pojasnjujejo.

Sočasen dvig je lahko posledica trga, ne dogovora

A hkrati na agenciji poudarjajo, da je lahko sočasen dvig cen "lahko nastane tudi kot rezultat povsem legitimnih tržnih procesov". Pri dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju ponudnikov malo (trije), produkt je enak, povpraševanje pa konstantno.

"Izrazita transparentnost takšnih trgov posledično omogoča podjetjem prilagajanje svojih cen na cene konkurentov. Takšna strategija prilagajanja na obstoječa in pričakovana ravnanja konkurentov pa ne predstavlja samo legitimnega poslovnega sredstva podjetji temveč celo njihovo pravico – potrjeno tudi s strani Evropskega sodišča v primeru Suiker Unie," pojasnjujejo na agenciji.

Na odločitve konkurence se je dovoljeno prilagajati

"V zvezi z usklajenimi ravnanji je torej treba razlikovati, ali so podjetja na trgu, kjer je nastala protikonkurenčna posledica, ravnala zavestno (conscious parallelism) ali pa je do posledice prišlo na podlagi samostojnega odločanja podjetji - tako imenovanega dovoljenega prilagajanja na odločitve konkurence, ki je bilo omogočeno zaradi značilnosti trga. Iz navedenega tako sledi, da je za ugotovitev, če so enake oz. zelo podobne cene konkurentov na oligopolističnih trgih rezultat omejevalnega dogovora oz. usklajenega ravnanja podjetji, potrebna temeljita analiza strukture trga in dejanskega stanja," pojasnjujejo in dodajajo, da "nepopolne ekonomske analize takšnih trgov tako velikokrat privedejo do prezgodnje in v večini primerov nepravilne ugotovitve, da konkurenti ne tekmujejo, saj cene namreč pogosto ostajajo enake ali se spreminjajo navidez usklajeno, zato je previdnost še toliko bolj na mestu".

Podražitev za 200 odstotkov

Kot so pred kratkim opozorili kolegi s Financ, je februarja leta 1999 dopolnilno zdravstveno zavarovanje stalo 11 evrov, marca 2019 pa bo stalo 32 evrov. V 20 letih se je podražilo za skoraj 200 odstotkov, saj je država povečevala število storitev, za katere je potrebno doplačilo in delež doplačila. Za zdravila z vmesne liste je včasih doplačilo znašalo 50 odstotkov, zdaj pa 90. 

Zaradi staranja prebivalstva je vse večje povpraševanje po zdravstvenih storitvah, na stroške v zdravstvu vplivajo tudi nove metode in tehnologije zdravljenja, na primer draga biološka zdravila. 

dezurni@zurnal224.si