Tudi preostali dve ključni obrestni meri ECB - za mejno posojanje in za deponiranje presežne likvidnosti - se bosta znižali za 0,75 odstotne točke. Obrestna mera za mejno posojanje bo tako po novem tri odstotke, banke pa bodo lahko presežno likvidnost pri ECB preko noči deponirale po obrestni meri dveh odstotkov. Vse tri odločitve monetarne politike bodo začele veljati 10. decembra.
Svet ECB je sicer na zadnjem rednem mesečnem zasedanju novembra znižal ključno obrestno mero za območje evra s 3,75 na 3,25 odstotka. Šlo je za drugo znižanje v zadnjem mesecu, saj je ECB že 8. oktobra zaradi vse bolj zaostrenih razmer na finančnem trgu skupaj z ameriško centralno banko Federal Reserve (Fed) in centralnimi bankami iz Velike Britanije, Kanade, Švice in Švedske ključno obrestno mero znižala s 4,25 na 3,75 odstotka.
Inflacija ni več grožnja
ECB je doslej veljala za izjemno previdno pri ukrepih monetarne politike, vendar pa so
gospodarske razmere vrhovni organ monetarne politike območja evra prisilile v drzno znižanje
obrestnih mer. Nekateri analitiki so sicer upali celo na znižanje ključne obrestne mere za celo
odstotno točko. Območje evra je namreč prvič v svoji zgodovini zašlo v recesijo, napovedi za leto
2009 govorijo o krčenju gospodarstva, povečuje se brezposelnost, zmanjšuje zaupanje, močno pa je
padla tudi inflacija.
To je že četrti mesec zapored, ko inflacija v državah z evrom pada, potem ko je julija na letni ravni dosegla rekordne štiri odstotke. Inflacija v evrskem območju se je tako dejansko že približala srednjeročnemu cilju cenovne stabilnosti ECB, ki je blizu vendar pod dvema odstotkoma, čeprav je ECB pričakovala, da bo inflacija šele v teku prihodnjega leta dosegla raven v skladu s cenovno stabilnostjo.
Strokovnjaki sicer pričakujejo, da se bo inflacija v evrskem območju prihodnje leto upočasnila na 1,2 odstotka, kar naj bi ECB omogočilo, da obrestno mero zniža celo na 1,5 odstotka. To bi bila tudi najnižja vrednost v zgodovini institucije.