Primer Fritzl je Avstrijo vnovič dvignil na noge. Odvetnik Christoph Herbst, pravni zastopnik žrtev Josefa Fritzla, Elisabeth in njenih otrok, je vložil tožbe proti več kot 100 avstrijskem medijem. Razlog: Navajanje spornih podrobnosti o tem, kako je britanski tabloid The Sun v ponedeljkovi tiskani izdaji objavil ekskluzivne fotografije Elisabeth (43) in njene hčere Lise (16) ter navajanje polnih imen žrtev.
En milijon za intervju
Fritzlovi od vsakega medija terjajo 5000 evrov odškodnine, skupno torej prek
500.000 evrov. Na drugi strani so mnoge avstrijske televizijske hiše - tudi nacionalka ORF -
Fritzlove zaprosile za televizijski intervju in ponudile znesek okoli enega milijona evrov, poroča
portal Oe24. A iz te moke verjetno ne bo kruha, saj je Elisabeth prek svojega odvetnika v
soboto sporočila, da
"ne želi imeti nobenega stika z mediji". Obsodila je tudi Sunovo objavo fotografij, vendar
ni napovedala, ali bo proti časniku vložila tožbo, ker so bile fotografije posnete na skrivaj.
Mediji in javnost medtem ugibajo, kako so lahko paparaci tabloida The Sun sploh izsledili Fritzlove žrtve. Oblasti so jim namreč potem, ko so zapustile bolnišnico, priskrbele novo identiteto in domovanje v neimenovanem kraju.
Po navedbah časnika Österreich naj bi podatke o Fritzlovih razkril "nekdo iz bližnjega sorodstva", ki je tabloidu že večkrat posredoval različne informacije. Tokrat naj bi prejel "šestmestno denarno vsoto". Sunovi paparaci naj bi že septembra v izdani kraj nekje v zvezni deželi Zgornja Avstrija poslali tri paparace. Po več mesecih jim je Elisabeth in njeno hčer Liso le uspelo ujeti objektiv, časnik The Sun pa je ekskluzivne fotografije objavil v ponedeljkovi izdaji. Ta je šla za med, saj se je samo v Veliki Britaniji prodala v 4,5 milijonih izvodih.
The Sun se je zavaroval
Preden je The Sun objavil fotografije, pa se je s pomočjo ekipe pravnikov zavaroval pred
morebitnimi tožbami. Tako fotografij ni objavil na svoji spletni strani, ponedeljkove tiskane
izdaje pa ni poslal v Avstrijo in Nemčijo. Če bi to storil, bi lahko Elisabeth Fritzl s tožbo v eni
od teh dveh držav od tabloida iztožila milijonsko odškodnino, saj bi bila objava fotografij brez
njene vednosti smatrana kot eklatantno kršenje pravice do zasebnosti. V Veliki Britaniji je
tovrstna zakonodaja veliko bolj ohlapna, poleg tega pa je višina odškodnine, ki si jo lahko pribori
žrtev paparacov, omejena na 75.000 evrov - toda če tožbo vloži tujec, mora plačati več kot 100.000
evrov odvetniških stroškov.