Slovenska elektro in elektronska industrija je lani zabeležila prihodke v višini 4,1 milijarde evrov, od tega je prodaja v tujino dosegla okoli tri milijarde evrov, je povedal direktor Zbornice elektro in elektronske industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Janez Renko.

Indeks rasti te industrije je bil tako med osem in devetodstoten, ustvarjene pa je bilo 1,23 milijarde evrov dodane vrednosti, kar je v pogojih, "ki so se kazali med krizo, velik uspeh".

Tudi v tej panogi pa je zaradi krize že prišlo do krčenja. Glede na delovne ure je zaradi prestrukturiranja izgubila 4200 delovnih mest, je izpostavil predstavnik GZS, ki ga prihodnost zelo skrbi.

Upad naročil

Elektro in elektronska industrija že beleži posledice upočasnjevanja gospodarske rasti na svetovni ravni. Prihaja namreč do upada naročil. Na tujih trgih, na katere izvažajo slovenska podjetja, se je njihov obseg med januarjem in majem skrčil za 11,7 odstotka.

Po Renkovih besedah mora država nujno razrešiti težave bančnega sistema, tako da bo ta sposoben podpirati predvsem mala in srednja, pa tudi večja podjetja, sicer ta s proizvodnjo in razvojem ne bodo mogla ostati v Sloveniji. "Tisti, ki v igro ni sposoben stopiti z vsemi aduti, od znanja in organizacije, pa do financiranja, ne more več ostati v verigi," je zatrdil.

Pomembna so evropska sredstva

Ta panoga je tudi ponudnik vrste zelenih tehnologij, torej tehnologij za obnovljive vire energije in za učinkovito rabo energije ter za energetske sisteme. To pomeni, da je pomembna za projekte energetske obnove zgradb, izgradnje infrastrukture, ki bo podpirala t. i. pametna omrežja, e-mobilnost ipd.

Zato je v nadaljevanju po Renkovih besedah ključnega pomena, da deležniki - industrija, vladne strukture, lokalne skupnosti in drugi - pripravijo nacionalne programe oz. projekte, ki bodo prinesli "tako opevana evropska sredstva".