Miloša Kos Ovsenik, direktorica CSD RadovljicaStiska zaradi izgube zaposlitve, ki traja dlje, povzroča tudi duševno stisko in težave z zdravjem, saj se posameznik vrti v začaranem krogu in vidi vse manj možnosti za izhod iz njega.
Na Centru za socialno delo (CSD) Radovljica se je število prosilcev za socialne pomoči v slabih dveh letih povečalo za 42 odstotkov.
Da je v stiski vse več ljudi, je tudi posledica gospodarske krize in izgube služb. “Kriza, ki se je začela jeseni 2008, se kaže tudi v vse večjem številu uporabnikov naše pomoči. Mnogi se težko odločijo priti k nam, kajti v naši družbi je še vedno prisotno prepričanje, da se ne spodobi prositi za pomoč, kar je velika napaka,” je povedala Miloša Kos Ovsenik, direktorica CSD Radovljica. Leta 2008 je imel omenjeni center 4.081 upravičencev do denarnih socialnih pomoči, lani pa 5.818. Denar zanje prispevajo tudi občine Radovljica, Bled, Gorje in Bohinj, ki jih pokriva radovljiški CSD. “Občine so se same odločile za to, saj k temu niso zakonsko zavezane. Zelo dobrodošle so tudi pomoči posameznikov, na leto jih je vsaj deset, in donacije, s katerimi zberemo okoli 30 tisoč evrov,” je pojasnila.
Do denarne socialne pomoči sicer niso upravičeni tisti, ki so podpisali sporazumno prekinitev delovnega razmerja.
Pomoč v stiski. Radovljiški CSD poleg radovljiške pokriva občine Bled, Gorje in Bohinj, na leto pa obravnava 14 tisoč zadev. Dosegljivi so na telefonski številki 04/537 14 00, Krizni center za mlade Kresnička pa na 04/531 69 30. Denarna socialna pomoč za samskega je dobrih 229 evrov, prav toliko tudi za prvega odraslega v družini, dodatek za enostarševsko družino pa je 68,86 evra.
Brezposelnost poraja nasilje
Zaradi stiske vse več ljudi ne zmore redno plačevati položnic za stanovanja, zato prihaja tudi do deložacij. Tedaj pa se na centru znajdejo v težavah, saj v radovljiški in blejski občini zelo primanjkuje stanovanj, predvsem takih z nizko stanarino.
Kriza pa poleg finančne stiske sproža več nasilja v družinah. Lani so na radovljiškem CSD obravnavali 117 primerov nasilja. “Leto pred tem smo že zaznali velik porast. Negotovost, ki jo prinese izguba službe, poraja večjo občutljivost in razdražljivost, odkrivamo pa tudi vse več nasilja nad starejšimi, pri čemer gre tako za ekonomsko kot za psihično in fizično nasilje,” je povedala direktorica in dodala, da se je na Zgornjem Gorenjskem k pragu revščine pomaknilo veliko ljudi.
Za občine, ki jih pokriva omenjeni center, je značilen nizek življenjski standard, saj je povprečna neto plača nižja kot v gorenjski regiji, najnižja – 817 evrov – je v Bohinju, medtem ko je v regiji 987 evrov, izstopajo pa tudi po deležu starejšega prebivalstva; v Bohinju je kar 20 odstotkov občanov starejših od 65 let.